Kamniška možatost

Kamniški Dedec (1583 m) - Nanj sicer vodi le brezpotje, a vendarle je vrh, ki s svojo skalno lego nudi čudovit razgled v samo osrčje Kamniških Alp. "Mačo" iz Kamnika.

Prijateljica me je povabila, da se pridružim njeni druščini pri popoldanski turi na Kamniškega Dedca. Z veseljem sem se odzvala, saj mi je bil vrh neznan, čeprav sem vedela, kje je. Kljub popoldanski vročini in sopari je bila tura več kot prijetna, brezpotje pa ni bilo preveč zahtevno, zato sem se odločila, da turo in doživetje podelim z vami.

Izhodišče današnje ture je Kamniška Bistrica. Od Doma se odpeljemo do Jermance, kjer parkiramo. S tem nekaj pridobimo na višini, pa tudi pešačenje po cesti s tem odpade. Od parkirišča krenemo po markirani poti za Kamniško sedlo. Po približno 10 minutah hoje bo razcep, ki vas levo usmeri na Kamniško sedlo, desno pa preko poti leži deblo, na katerem je vklesano To ni pot na KS (Kamniško sedlo). Zavijete po tej poti in še nekaj časa sledite potočku Sedelšček. Na desni strani boste zagledali drobno stezico, ki se v okljukih začne dvigovati po strmem gozdnatem terenu. Prečite potoček, zavijete na to pot in se povzpnete do lovske koče, ki pa ni označena na zemljevidu. Za kočo nadaljujete pot strmo navzgor. To je tisti del poti, ki vas bo preznojil, saj je pot strma. Mestoma bo potrebna previdnost, kajti strmina in krušljiv teren zahtevata trden korak. Na vsakem okljuku, ki vas bo pripeljal na rob, bo prijetno zapihal veter. No, vsaj tisto popoldne je.

Ko se strmina vnese, boste na grebenu Črnega vrha. Ko bodo po grebenski poti posejani macesni, je uporaba fotoaparata več kot nujna, saj se bo pred vami odprl razgled na vzhodne Kamniške Alpe; Velika planina, Rzenik, Konj, Lučka Kopa, Lučki Dedec, Ojstrica, Lučka Brana ... Koliko tur nas še čaka!

Grebenska pot vas bo pripeljala pod skalno ostenje Kamniškega Dedca. Približno 50 višinskih metrov pod vrhom odložite palice, kajti le-te vam bodo več kot v napoto. Sledil bo kratek del plezarije, no, za napredovanje boste morali uporabljati tudi svoje roke, torej lahko rečem, da boste malce poplezati. Na vrhu, kjer sicer ni niti žiga, niti vpisne knjige, kljub temu da skrinjica je, vam bo vzelo dih. Pa ne zaradi napora, ampak zaradi lepot vrhov, ki bodo pred vami. Na dosegu roke bo Planjava, desno od te, tik pred vami pa Zeleniške špice, Debeli špic, Staničev vrh. Vrhovi, na katere ne vodi nobena označena pot, a s kančkom znanja so dosegljivi vsi. Levo od Planjave je Brana. Videli boste tudi Mokrico, Kompotelo, Vrh Korena, Kalški greben, Grintovec, Skuto. Do vrha Kamniškega Dedca boste potrebovali približno uro in pol.

Spust s Kamniškega Dedca je po poti vzpona, mi pa smo tisto popoldne naredili manjši ovinek. Spustili smo se do lovske koče, nato pa smo sledili dobro vidni poti, ki do koče pripelje z desne strani. Dosegli smo Repov kot. Vendar, tukaj pozor! Del poti je zaradi naravnega podora izredno nevaren in če s seboj ne bi imeli kar nekaj vrvi, ne bi nikoli prišli mimo. Odneslo je namreč del poti in če bi človek stopil tja gor, bi mu gotovo zdrsnilo. Trenutek počitka, da smo napeli fiksne vrvi, potem pa smo počasi, en za drugim, prečili nevaren odsek. Po Repovem kotu smo se spustili nazaj do markirane poti, ki vodi na Kamniško sedlo. Pogledi so nam uhajali navzgor, saj so skalne oblike pravi turnci, ki kar vabijo, da bi jih človek obiskal. Hkrati je tudi sonce počasi zahajalo, k zasluženemu počitku in igra svetlobe je bila milo romantična. Le kaj bi si človek še želel več, kot prijeten popoldanski dan preživeti v gorah! Kadarkoli boste odšli na turo, trden korak in srečno!

Nadmorska višina: 1583 m

Trajanje: 4 ure

Višinska razlika: 700 m

Zahtevnost: 4 zvezdice