Občina naj zagotavlja možnosti za razvoj

Ne more pa biti generalni direktor gospodarstva v občini, kot je bilo v socializmu, pravi častni občan Ivan Oman iz Zminca.

Za častnega občana ste bili imenovani leta 1999. Domnevam, da Vas vabijo na številne prireditve. Se jih udeležujete?

»Na vse me vabijo, pa na nobeno ne grem. Vse so zvečer, ko imam doma na kmetiji 'šiht' in je koristneje, da doma delam kot sedim na prireditvah. Če bi bile v primernejšem času, bi na marsikatero rad šel, na primer na Faro, na pogovore v Zgodovinskem društvu. Ko so me ob dvajsetletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze vabili na pogovor na Televizijo Slovenija, sem odklonil in rekel: domači bodo zanesljivo delali do polnoči in jih ne morem pustiti samih.«

Ali berete časopise, gledate televizijo?

»Televizije ne gledam. Tudi oddaj o jubileju Slovenske kmečke zveze nisem gledal. Zjutraj, ko pridem iz hleva, pa preberem časopise.«

Ljudje Vas imamo v spominu tudi zaradi besed, ki ste jih izrekli na enem od zborov takratne opozicije pred prvimi demokratičnimi volitvami. Dejali Ste: Na volitve gremo, da zmagamo!

»Kaj pa je drugega politika kot boj za oblast, za zmago na volitvah. Ko je eden od govornikov na zborovanju opozicije pred prvimi demokratičnimi volitvami mencal in opozarjal, da bomo imeli lahko zaradi ustanavljanja strank in sodelovanja na volitvah težave, mi je bilo dovolj. Šel sem za govornico in izrekel tisti znani stavek.«

Pred dobrimi desetimi leti ste se umaknili iz politike. Pred tem ste bili v njej zelo dejavni. Bili ste član predsedstva republike in dva mandata poslanec v državnem zboru.

»Sprva sem deloval v zadružnih organizacijah in kot delegat dva mandata v škofjeloški občinski skupščini, nato pa v strankah, državnem zboru in predsedstvu republike. Spoznal sem, da politika ni preprosto delo in zahteva velik miselni napor. Sprva so mi ljudje očitali, da je nam, politikom, lahko, saj samo sedimo, govorimo in prejemamo celo sejnino. Tako razmišljanje ni nenavadno, saj človek, ki dela le fizično, ne zna in ne more ceniti umskega dela. Ker sem hotel biti v politiki čim bolj neposreden in jasen, večine govorov nisem bral, ampak sem govoril na pamet, kar je bilo težje, kot si pomagati s papirjem.«

Ste zadovoljni z razvojem škofjeloške občine?

»Občina ne more biti generalni direktor gospodarstva na svojem območju, saj v tržnih razmerah prisegamo na zasebne pobude. Ne vem, koliko je teh pobud. Občina pa mora zagotavljati možnosti za razvoj podjetništva. Težko ocenim, kako je s tem v Škofji Loki. Premalo poznam razmere. Se bodo pa morali podjetniki navaditi gospodariti tako v dobrih kot tudi slabih razmerah. Tako kot kmetje, ki moramo preživeti, tudi če je malo slabše. Če ne bi bili taki, bi v petdesetih letih preteklega stoletja, ko so bile razmere za kmeta najtežje, vse skupaj pustili. To bi bila res popolna katastrofa.«

Pri gradnji obvoznice ste kritični do ravnanja občinskega vodstva.

»Primer loške obvoznice kaže na odnos do zemlje in njenih lastnikov. Sam sem vedno zagovarjal traso, ki bo uničila najmanj zemlje in za katero bo doseženo soglasje. Vsi prizadeti se zavedajo, da je obvoznica potrebna. Prepričan sem, da ji nihče ne nasprotuje. Z ljudmi se je treba pogovarjati. Tega je bilo v Škofji Loki premalo, zato obvoznica še vedno ni zgrajena.«