Davek na certifikate

Vlada predlaga državnemu zboru sprejetje zakona, s katerim bi obdavčili tudi dobiček od prodaje certifikatov in drugih izvedenih finančnih instrumentov.

Ljubljana – Ko je vlada pred leti pripravljala zakon o dohodnini, izvedeni finančni instrumenti še niso predstavljali pomembne finančne naložbe občanov. Banka Slovenije je v poročilu o finančni stabilnosti v letu 2007 že ugotavljala, da gospodinjstva v zadnjem obdobju izrazito povečujejo naložbe v tovrstne vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo certifikati, in da so avgusta lani imela že za 37 milijonov evrov takih naložb. Število certifikatov, izdanih na posamezne delnice slovenskih blue-chipov in različne indekse, se povečuje, s tem narašča tudi njihov vpliv na tečaje na Ljubljanski borzi, med izdajatelji pa prevladujejo velike tuje banke. Konec marca letos je na Stuttgartski borzi, kjer kotira večina certifikatov na slovenske delnice, kotiralo 75 certifikatov neposredno na slovenske delnice in 133 certifikatov na indekse ali košarice, ki vključujejo slovenske delnice.

Veliko zanimanje slovenskih gospodinjstev za tovrstne finančne instrumente naj bi bila tudi posledica neobdavčenih kapitalskih dobičkov. Da bi vlada zapolnila vrzel in s tem zagotovila večjo davčno enakost med različnimi finančnimi naložbami občanov, predlaga državnemu zboru sprejetje zakona, s katerim bi obdavčili dobičke od prodaje tovrstnih finančnih instrumentov. Če bo državni zbor potrdil predlagani zakon, bo letos stopnja davka znašala 22 odstotkov, prihodnje leto 21, potlej pa 20 odstotkov. Stopnja obdavčitve se bo za vsakih pet let lastništva tovrstnih instrumentov znižala: po petih letih na 15 odstotkov, po desetih letih na 10 odstotkov, po petnajstih na 5 odstotkov, po dvajsetih pa dobiček ne bo več obdavčen. Kapitalske dobičke iz t. i. špekulativnih izvedenih finančnih instrumentov, to je dosežene pred enim letom, bodo obdavčili po 40-odstotni stopnji.