Dan Poljšak (Foto: Tadej Maligoj)

Deček z morja

Le malo otrok poznam, ki bi jim njihovo ime tako zelo pristajalo, kot pristaja Danu.

»Mi vstajamo, jadramo,
kakor galebi na pot,
v dalji ostajajo
pusti otoki zmot.«
(iz filma Bratovščina Sinjega galeba)

Enajstletni Dan v svojem imenu nosi vse, kar je. V njem najdemo širino morja, po katerem pluje skoraj polovico dni v letu, in najdemo prijaznega petošolca, ki se zbuja s pogledom na škofjeloški grad. Njegovo ime govori zgodbo o radovednem in pogumnem fantu, ki pozna moč vetra in zaupa morju. Morje mu pomeni življenje. In morje mu to vrača. Dokaz za to so številni uspehi, ki jih Dan doživlja na jadralskih regatah. Vsako leto se udeleži vsaj petnajstih tekmovanj in se vztrajno vzpenja po absolutni kriterijski lestvici. Lani je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji kadetov. V času, ko je nastajal tale zapis, je prestopil v državno reprezentanco. Konec junija ga čaka nastop na evropskem prvenstvu na Gardskem jezeru. Dan Poljšak tekmuje v razredu Optimist za jadralni klub Loka Timing iz Škofje Loke, kjer mu med drugim pomagajo tudi pri iskanju sponzorjev. Oče David je trener jadranja, malo večji deček z morja, večno potujoč med rojstnim Trstom in domačo Loko. Tam nekje v solinah jih čaka njihov Sandokan, ljubka jadrnica, na kateri se sušijo mokra oblačila sestrice Lare in mamice Judite. 

 

 Med poslušanjem o termičnem vetru in o »šešoli«, plastični posodi, s katero sprazniš čoln, poln vode, ter o funkciji kobilice (pa ne tiste travniške) ter o soli, ki jo sami pridelujejo, obogateno z energijo narave, si privoščimo ribji brodet s polento. Srkam vase vse informacije, bolj s čustvi kot z razumom in v glavi se mi vrtijo podobe dečkov, ki ne vedo, kam s svojimi življenji. Pridružijo se jim še sličice družin, kjer sta doma praznina in naveličanost. Kako lepo je srečati ljudi, ki vedo, zakaj so skupaj. Okušam njihova doživetja in si polnim baterije za čas, ko bom poslušala druge, žalostne zgodbe. Pred mano sedi Dan, tako živ in zame čisto pravi junak. Ne pritožuje se, ko odhaja na treninge, in ne pozna dolgčasa, kadar je doma. Nima posebnega statusa v družini in z Laro mi pokažeta svoje zadolžitve in znake, ki kažejo na opravljeno delo. Po stopnišču se vije cela flota jadrnic in ladjic iz lesa, kamenja in lego kock. Dan je umetnik, konstruktor in jadralec. Njegova jadra so kot njegovo življenje. Polna vetra, ki ga žene naprej. Srečno na tvojih poteh, mali kapitan.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / torek, 20. julij 2021 / 13:38

Množično cepljenje jutri v Bohinju

Bohinjska Bistrica – Tudi v Bohinju organizirajo množično cepljenje brez predhodnega naročanja. Cepljenje bo jutri, v sredo, 21. julija, v Zdravstvenem domu Bohinj, in sicer od 15.30 do 16.30 s cep...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Dva mrtva v požaru na Senici

Sp. Senica - Danes nekaj minut pred 7. uro zjutraj je bil Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Ljubljana obveščen, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši...

Prosti čas / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Kolosej De Luxe Kranj

Oktobra naj bi Kranj dobil nazaj prenovljeni kino, Kolosej De Luxe Kranj.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Nova javna razpisa za podeželje

Kmetijsko ministrstvo bo za razvoj nekmetijskih dejavnosti ter za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij na podeželju namenilo 26 milijonov evrov.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Rastejo hitreje kot prejšnja leta

Tržiškega podjetja Pik As mnogi Gorenjci ne poznajo, toliko bolj pa poznajo njihovi franšizni trgovini Eurospin. Že drugič so nominirani za gorenjsko gazelo.

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.