Indeks z več obrazi

Bolj kot indeks ogroženosti bi bil za prikaz razvitosti občine pomemben indeks kakovosti življenja.

Ko so me zaprosili, da komentiram izjavo g. Drakslerja, dolgoletnega župana občine Škofja Loka, sem imel pomisleke, ali je korektno, da kot bivši predsednik občine (1982 do 1986), ki je takrat obsegala sedanje občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki, to storim. Časi in razmere so se temeljito spremenili. Zadnjih dvanajst let pred upokojitvijo sem bil zaposlen v Banki Slovenije in nisem imel posebnih stikov z občino, v kateri živim, zato sem zadeve spremljal bolj »od daleč«. A določene zadeve vendarle lahko komentiram kot občan in rojen Ločan. Menim, da je župan dal izjavo ob primerni priložnosti, saj sta ravno obrt in malo podjetništvo že dolga leta pomembna nosilca razvoja. Naj spomnim. Leta 1936, ko je bila organizirana prva obrtno industrijska razstava v Škofji Loki, je bilo na sedanjem območju občine Škofja Loka preko 340 obrtnih podjetij.

Kar se tiče indeksa razvojne ogroženosti, po katerem je občina Škofja Loka na šestem mestu v Sloveniji, pred mnogimi »paradnimi« občinami npr. Koper, Izola, Piran, Bled, Kranj, Radovljica, itd., je to zelo spodbuden podatek, čeprav vzbuja določene pomisleke. Naši občini visoko mesto na lestvici zagotavljata tudi relativno ohranjena narava (Natura 2000) in kulturno (zgodovinska) dediščina, ki ju imamo precej, vendar v razvojnem smislu relativno neizkoriščene. Zanimiv je podatek, da bi bila Škofja Loka, če bi še vedno obsegala štiri že omenjene občine, na 25. mestu. Sicer so na koncu spiska 210 občin pretežno »eksotične« občine in postavlja se vprašanje, kakšen je bil smisel ustanavljanja takih občin, ki so že ob ustanovitvi najbolj ogrožene. Glede na uporabljeno metodologijo so podatki korektno izračunani. Škofja Loka je že v preteklosti pozitivno izstopala. Med takrat 65 občinami je bila uvrščena zelo visoko, čeprav na Gorenjskem ni bila prva.

Seveda ima vsaka medalja dve plati. Eden od namenov uporabe rezultata navedene študije je, da bodo občine, ki so visoko na lestvici, prejele relativno manj sredstev od republike za financiranje investicij, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna. Na osnovi Sklepa Vlade RS o določitvi stopnje razvitosti občin bodo pristojna ministrstva dala prednost financiranju občin z višjim indeksom razvojne ogroženosti – to je tistim z dna lestvice. Z vidika enakomernejšega regionalnega razvoja je to korektno, z vidika naše občine pa ne ravno optimalno. Izpostavil bi stopnjo ogroženosti, ki se nanaša na nekaj, kar se lahko zgodi v prihodnosti. Vprašanje je, ali bomo visoko izračunano mesto zadržali in izkoristili potenciale, ki jih imamo. Brezposelnost se lahko že z zaprtjem enega večjega podjetja dramatično poveča. Ko župan govori o potencialih za nadaljnji razvoj občine, se moramo vprašati, kaj bo jutri in kaj smo realno sposobni napraviti.

Precej industrijskih podjetij, ki so v bivši državi imela ugled in so uspešno poslovala, že dolga leta vegetira in niso uspela doseči uspešnega preboja v smislu doseganja visoke dodane vrednosti, kar je v sedanjih razmerah vedno težje. Nekateri se bolj ukvarjajo s tem, kdo bo lastnik in manj z uspešnim poslovanjem (vseslovenski pojav). So pa tudi primeri zelo uspešnih podjetnikov in podjetij, ki so jih sami ustvarili, vendar se njihovi prostorski in drugi problemi, ki bi jih morala reševati država, tudi občina, rešujejo prepočasi.

Turizem je v glavnem enodnevni. Ne bi rad ponavljal primera hotela Transturist, Krone, kopališča, da o zanimivi turistični ponudbi, ki bi prinašala dodano vrednost in ki bi zadržala goste več kot eno dopoldne ali en dan v Škofji Loki, ni. Trgovska ponudba je šibka, Ločani se srečujemo v soboto na loški tržnici, sicer pa v kranjskih in ljubljanskih trgovskih centrih. Cestna in druga infrastruktura se gradi počasi in močno zaostaja za potrebami. Spomnim se, da smo bili v slovenskih razmerah vzorni na področju čistilne naprave, kanalizacije, vodovoda, imeli primerno urejeno odlagališče odpadkov za tiste razmere in podobno, danes pa ugotavljamo, da že močno zaostajamo za potrebami in nekaterimi drugimi občinami, ki so bile za nami. Za primer: Če pogledamo odvoz odpadkov in kje bodo ti shranjeni, lahko na osnovi informacij iz javnih sredstev obveščanja ugotovim, da lastnega »smetišča« v občini ne bomo imeli, skupnega, t. j. gorenjskega, pa premikajo gor in dol po Gorenjskem. Ne bi se čudil, če bomo nazadnje odpadke za trikratno ceno vozili v Avstrijo. Tu je stopnja razvojne ogroženosti zelo velika in v metodologiji verjetno ni ustrezno upoštevana, ker bi bili vsi Gorenjci uvrščeni (precej) nižje na lestvici.

Menim, da svojih potencialov nismo izkoristili dovolj, in upam, da jih bomo v prihodnje v večji meri. Bolj kot indeks ogroženosti se mi zdi za prikaz razvitosti občine indeks kvalitete življenja, ki upošteva sedanje stanje in nekatere podatke drugače ponderira ali upošteva tudi druge. Zaključil bi s tem, da je izračun Indeksa razvojne ogroženosti strokovno korekten, ne morem pa se znebiti občutka, da se v končni posledici uporablja za prerazdeljevanje proračunskih sredstev, saj je bil namen navedene študije (razvidno iz obrazložitve zakonodajalca) sprejem vladnega odloka, po katerem se bodo določena proračunska sredstva usmerila k bolj razvojno ogroženim. Seveda se da uporabiti tudi drugačna metodologija, z drugačnimi utežmi, ki bi bila tudi strokovno korektna, odvisno od namena študije.

Za vse navedeno ni odgovoren samo župan, ki je nenazadnje eden od občanov. Je pa prvi odgovorni in strelovod za probleme. Iskreno pa upam, da bosta nova industrijska cona in tehnološki park zgrajena v primernem času, sicer bomo na omenjeni lestvici zelo hitro pomembno zdrsnili navzdol. Pa tudi za nekatere druge predhodno naštete probleme je čas, da se njihovo reševanje pospeši, saj lahko zelo hitro pademo po taki ali podobni lestvici navzdol, ne samo »statistično«, pač pa tudi v realnem življenju.