Kakovost življenja je odvisna od pokojnine

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 9. junij 2008 / 06:00

Okrogla miza s številnimi udeleženci, ki jo je v kranjskem domu upokojencev pripravilo Društvo upokojencev iz Kranja, se je lotila socialnih problemov starejših.

Kranj - Okrogla miza se je začela spodbudno: s pesmijo Moškega pevskega zbora Peter Lipar pod vodstvom Nade Krajnčan in s pozdravom predsednika kranjskega društva Francija Šmajda. Nadaljnja vsebina pa je bila manj optimistična. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je ravno tistega dne prebrala članek, v katerem eden od mlajših avtorjev ugotavlja, da v Sloveniji ni več kot 40 revnih ljudi. To je norčevanje, je menila prva od govornikov za okroglo mizo, kajti že podatki zavoda za pokojninsko zavarovanje pokažejo, kolikšne so izplačane pokojnine in kako težko z nizkimi zneski živijo upokojenci. 80 odstotkov upokojencev ima pokojnino nižjo od 700 evrov. Raziskava o pragu revščine iz leta 2005 pravi, da štiričlansko gospodinjstvo preživi z 900 evri na mesec, enočlansko pa s 480 evri. Slednjega zneska ne prejme niti polovica slovenskih upokojencev. »V Sloveniji je vse več revnih ljudi, tistih, ki v tržnem sistemu niso uspeli in težko živijo,« je dejala predsednica upokojenske organizacije.

Janez Šolar, predsednik pokrajinske zveze upokojencev na Gorenjskem, je menil, da je kakovost življenja na stara leta najbolj odvisna od pokojnine. Če s slednjo lahko le poravna položnice, ne moremo govoriti o kakovosti življenja. Menil je, da se je ta poslabšala po pokojninski reformi leta 2000 in da usklajevanje pokojnin z rastjo plač upokojencem ni prineslo boljšega materialnega položaja. Zato upokojenske organizacije pripravljajo predloge, da bi se v prihodnje pokojnine usklajevale po neto in ne po bruto plačah. O tem je govoril tudi Franci Skinder, ki vodi sindikat upokojencev pri Konfederaciji sindikatov 90, Jelica Kostadinova, zastopnica tega sindikata na Gorenjskem, pa se je dotaknila položaja starejših brezposelnih. Na Gorenjskem je kar 45 odstotkov brezposelnih starejših od 50 let, je dejala direktorica kranjske enote zavoda za zaposlovanje Lučka Žižek. To je dediščina preteklega desetletja stečajev in usihanja delovnih mest na Gorenjskem. Ker starejši delavci težje dobijo zaposlitev kot mlajši, njihovo stanje rešujejo prek javnih del ali z usposabljanjem na delovnem mestu.

Kako živijo upokojenci

Govorniki za okroglo mizo so vsak s svojega področja pojasnjevali, kako posamezne institucije skrbijo za socialni položaj upokojencev. Marjan Podbevšek, direktor Centra za socialno delo Kranj, je povedal, da pri nudenju socialno varstvenih storitev pogosto opažajo osamljenost starejših ljudi in tudi materialno stisko. »Naše aktivnosti so namenjene temu, da bi starejši čim dlje ostajali v domačem okolju in kvalitetno živeli, če pa to ni mogoče, dajemo informacije o namestitvah v domove za starejše, urejamo pa tudi doplačilo oskrbnih stroškov, kadar jih starejši sami s pokojnino ne zmorejo,« je pojasnil Podbevšek. Kdor ne gre v dom, ima možnost pomoči na domu, ki jo do polovice plačuje občina, preostanek pa starostnik sam. Kadar pa nima dovolj denarja, lahko uveljavlja doplačilo na centru za socialno delo. Irena Ahčin z območnega združenja Rdečega križa v Kranju je spregovorila o pomoči, ki jo nudijo revnim s prehrambenimi paketi, rabljenimi oblačili, redkeje s plačilom položnic, posebne humanitarne akcije pa se namenjene posameznikom v stiski. Veliko revščine starejših ljudi pa je prikrite. Kako živijo stari ljudje, skušajo ugotoviti pri zvezi upokojencev z akcijo Starejši za starejše, ki jo je predstavila Anka Osterman. Lani je bilo v akcijo vključenih 117 društev upokojencev, letos je še 30 novih, obiskujejo pa starejše na svojem območju in ugotavljajo, kako živijo in kakšno pomoč potrebujejo. Večina jih želi na starost ostati doma in se dostojanstveno starati. Nekateri pa potrebujejo institucionalno varstvo, vendar se morajo za odhod v dom odločiti sami, je poudarila direktorica Doma starejših občanov Preddvor Andreja Valant. Predstavila je ponudbo doma, prav tako direktor doma upokojencev Kranj Martin Habjan in socialna delavka Bojana Petrovič. Ker vseh ne morejo sprejeti v dom (čakalna doba je tri leta), v vrsti pa 800 čakajočih, od katerih bi jih polovica potrebovala takojšnjo namestitev), ponujajo druge oblike: pomoč na domu, dnevno varstvo, razvoz kosil. Petrovičeva je poudarila, da se v Kranju povečuje delež upokojencev, ki nimajo dovolj denarja, da bi plačali oskrbo v domu. Začetka razprave se je udeležil tudi kranjski podžupan in poslanec Bojan Homan, ki je govoril o načrtih, ki jih ima občina z dograditvijo doma upokojencev, in o stotih varovanih stanovanjih, ki bodo v mestu zgrajena v kratkem.