Božiček, prinesi mi vnuke

Peter Berglez je hčerkama pred leti na listek napisal: za božička si želim vnuke. Želja se mu je čez čas uresničila, v veliko veselje so mu živahni in zgovorni vnuki Miha, Barbara in Nejc.

Petra Bergleza, doma je na Planini v Kranju, vnučki kličejo ata. Najstarejši je Miha, star je šest let, Barbara jih ima tri, Nejc pa dve leti. »Miha je v domačem varstvu že pet let, s soprogo Bogico sva bila vsa ta leta njegov vrtec. Miha sicer s starši stanuje na Jesenicah in ga vozijo v Kranj, večkrat pri nama tudi prespi. Jeseni bo šel v prvi razred in moram priznati, da ga bom pogrešal. Videli se bomo precej manj, saj bo osnovno šolo obiskoval na Jesenicah,« pove ata Peter. Čeprav sta Barbara in Nejc že v vrtcu, je ata prav z veseljem tudi njuna varuška, kadar ga potrebujeta. Po kilometrih sta veliko bliže atu kot Miha, saj stanujeta v Čirčah pri Kranju.

Ata Peter pravi, da je najbolj pomembno to, da so otroci veliko na zraku. »Vnuke rad peljem v gozd, na otroško igrišče, radi se žogamo, v peskovniku gradimo gradove ... Ko gremo od doma za več ur, s seboj vzamemo še malico. Lačni pri meni res nikoli niso (smeh).« Domači so povedali, da ata Peter ne zgreši nobene luže, otroci pa ga pri čofotanju pridno oponašajo. »Otroci morajo imeti tudi tako izkušnjo in tudi prav nič ni narobe, če so kdaj umazani,« smeje doda Peter. Vnuki delajo atu družbo na izletih v bližnje kraje, no, pa tudi kam dlje, recimo do Savudrije so se že odpeljali skupaj za več dni.

»Petra imajo radi prav vsi otroci, četudi ga srečajo prvič. Zna se z njimi igrati, zna jim prisluhniti ... otroci pa to dobro čutijo,« Petra pohvali soproga Bogica.