Izjemen klavirski recital Monike Toman

Maturantki Srednje glasbene in baletne šole najvišje priznanje Glasbene šole Radovljica - glinasta ptica slikarja in kiparja Bonija Čeha

Radovljica - Ko so v dvorani Glasbene šole Radovljica v petek, 9. maja, zazveneli prvi takti Preludija in fuge, nas je poslušalce prevzela osuplost. Je res mogoče, da mlado, komaj sedemnajstletno dekle tako zrelo, dovršeno in muzikalno obvlada zapleteno in večno skladateljsko tkanje velikana J. S. Bacha? Če bi poslušali klavir v temi in ne bi vedeli, kdo igra, bi bili prepričani, da prihaja mojstrstvo zvokov izpod rok izkušenega koncertnega pianista, za katerim je veliko število uspešnih turnej. A v svetlobi je odseval zbran, nič preplašen dekliški obraz, uprt v črno-belo klaviaturo, ki se je res odzivala pod motom glasba je poezija čutov. Monika je poleg Bachove skladbe Preludij in fuga v c-molu odigrala še Beethovnovo sonato op. 13, št. 8, imenovano »Patetična«, Romantično etudo – menjalni toni in Impresionizem - arpeggirani akordi slovenskega skladatelja Petra Šavlija ter impresionistične Debussujeve Estampes: Pagoda, Večerni ples v Grenadi in Vrtovi v dežju. Igrala je brez premora in na pamet. Za tem mojstrstvom se skriva trdo delo, najmanj šest ur igranja na dan dijakinje četrtega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, ki je Radovljičanom predstavila svoj »maturitetni program«. Ko je z odliko končala Glasbeno šolo v Radovljici, je svojo odločitev, da se posveti klavirju, dokazovala s priznanji državnih in mednarodnih tekmovanj. Leta 2004 je na mednarodnem tekmovanju v Gorici prejela nagrado za tretje mesto, dve leti kasneje je na odmevnem tekmovanju »Etide i skale« v Zagrebu zasedla četrto mesto, na lanskem državnem tekmovanju mladih pianistov pa je prejela srebrno plaketo. Tako imenitno kot klavir obvlada tudi solfeggio. V šolskem letu 2005/2006 je na državnem tekmovanju osvojila zlato plaketo in tretjo nagrado, letos pa zlato plaketo in drugo nagrado. Monika uspešno deluje tudi v mladi komorni zasedbi z violinistko Lucijo Krišelj in z rogistom Erikom Košakom.

Ob čestitkah po koncertu je Monika preprosto rekla: "Za moj uspeh so zaslužni tudi drugi. Gospa Jožica Potočnik mi je pomagala zares odkriti glasbo, me vzpodbujala in še vedno sva si zelo blizu; s sedanjo profesorico, gospo Lidijo Malahotsky – Haas se zelo dobro razumeva in zelo sem ji hvaležna za vse, česar sem pri njej deležna. To ni samo pedagoško delo. In seveda moram omeniti še svojo mamo, ki me je včasih tudi po petkrat na teden pripeljala v glasbeno šolo, me počakala in bila z mano vred vesela vsakega uspeha." In Monikin naslednji načrt: sprejem na akademijo za glasbo.