Mojster obdelave lesa

Gabrijel Pagon je prvi leseni izdelek, to je bil žehtar, naredil že pri svojih dvanajstih letih.

Bistrica pri Tržiču - Gabrijel Pagon iz Bistrice pri Tržiču, po rodu pa Primorec, je mojster obdelave lesa. Domačo hišo krasijo unikatni leseni krožniki, sklede, skrinje, zibelke, možnar, lesena smetišnica, šuštarski stol ... V les tudi žge. »Živim v mestu s čevljarsko tradicijo, zato tudi taki izdelki, kot je šuštarski stol, ne smejo iti v pozabo,« pove Gabrijel Pagon. Doma hrani žehtar (po primorsko) oziroma golido, to je posoda z enim ročem, v katero so molzli mleko. »Žehtar sem naredil pri svojih dvanajstih letih. Mama je imela star žehtar, pa sem rekel, da ji bom naredil novega,« se spominja Pagon. Za mizarja se je izučil v letih 1953-1956 v Solkanu, zatem je odšel v Poljane s trebuhom za kruhom. Po vojaščini je služboval v Kranju v trgovini s pohištvom, že kmalu je postal pomočnik poslovodje, zato se je prekvalificiral v trgovca. Leta 1967 je v domači hiši v Bistrici pri Tržiču odprl obrt. »Doma sem imel obrt, pazil sem na sina in hčerko, ko je bila žena v službi, zraven sem uspešno končal še srednjo komercialno šolo. Dobrih sedem let sem imel mizarsko obrt, potem sem šel za prodajnega referenta v Jelovico. Upokojitev leta 1991 sem dočakal v tržiškem Peku kot revizor trgovin,« pripoveduje.

Upokojitev je prinesla tisto, kar si je že dolgo želel: čas za svoj najljubši hobi, obdelavo lesa. »To je tisto, čemur pravimo za dušo,« pove. Na zalogi ima kar sedemindvajset vrst lesa. »Zelo rad obdelujem oreh in javor, nekaj posebnega sta jelša in češnja. Kot zanimivost naj povem, da imam skodelice iz cipresovine.« Skuha tudi žganje iz domačih hrušk, steklenico žganega pa zapečati z unikatnim lesenim zamaškom. Omenil je še eno zanimivo podrobnost: vse lesene izdelke, ki služijo za prehranske namene, prepoji in spolira z oljčnim oljem. »Ne spomnim se, da bi katero zimo tako užival, kot sem letošnjo. Zunaj je bil mraz, jaz pa sem bil na toplem, v objemu lesa,« še pove Gabrijel Pagon.