Gozdovi v Naturi 2000

V kranjskem zavodu za gozdove so ob tednu gozdov predstavili gospodarjenje z gozdovi na območju Nature 2000 in naravno vrednoto - stebrasto smreko, ki ima obliko ciprese.

Zgornja Besnica - Krajevna enota zavoda za gozdove Kranj je prejšnji torek, ob Tednu gozdov v Sloveniji, v gozdni učilni v Zgornji Besnici predstavila gospodarjenje z gozdovi na območju Nature 2000 in naravno drevesno vrednoto – stebrasto smreko. Kot je povedal vodja enote Martin Umek, je Evropska unija na močno zmanjševanje biotske raznovrstnosti odgovorila z Naturo 2000, to je z vzpostavijo ekološko pomembnih območij, ki jih je določila na podlagi direktiv o pticah in habitatih. Slovenija je v Naturo uvrstila 35 odstotkov celotnega ozemlja, s tem deležem pa je na prvem mestu med petindvajsetimi državami Evropske unije. »Čeprav je to dokaz, da je narava v Sloveniji bogata in dobro ohranjena, to še ne pomeni, da pri nas ni pritiskov na naravo.

Nasprotno: urbanizacija, intenzivno kmetovanje, infrastrukturni in turistični razvoj se v zadnjem desetletju še krepijo,« je dejal Umek in poudaril, da Natura 2000 niso zavarovana območja s strogim varstvenim režimom, ampak območja, kjer pri gospodarjenju upoštevajo tako razvojne možnosti kot varovanje narave in okolja. In kako Natura 2000 vpliva na gospodarjenje z gozdovi? Kot sta pojasnila Umek in Dair Arimaspu iz kranjske območne enote zavoda za varstvo narave, je za večje posege, kot so gradnja gozdnih prometnic ter krčitve gozda, treba pridobiti soglasje zavoda, to pa nekoliko podaljšuje postopek. Za lastnike gozdov so že ob razglasitvi območij Natura 2000 pripravili več predstavitev, vendar je bil odziv bolj skromen.

Smreka v obliki ciprese

Ko je Martin Umek še kot revirni gozdar hodil po gozdovih v revirju Nemilje, je odkril tudi dva gozdna posebneža – v bližini Jamnika kačasto smreko, južno od Zgornje Besnice pa še približno dvajset metrov visoko stebrasto smreko, ki ima obliko ciprese. To je redek mutant navadne smreke, po doslej znanih podatkih naj bi bila to četrta doslej poznana stebrasta smreka v Sloveniji. Kranjski zavod za varstvo narave predlaga, da bi jo razglasili za naravno vrednoto in da bi jo občina skupaj z drugimi drevesnimi posebneži zavarovala z odlokom. Zavod za gozdove je pot do nje označil s smerokazi, ob njej pa postavil informativno tablo.