V znamenju obrti in podjetništva

Ta teden bodo na Škofjeloškem govorili o obrti in podjetništvu. So obrtniki in podjetniki konkurenčni?

Na Škofjeloškem danes deluje 1774 gospodarskih subjektov, od tega jih je 1119 včlanjenih v Območno obrtno-podjetniško zbornico Škofja Loka, ki je poleg Razvojne agencije Sora organizator Tedna obrti in podjetništva na Škofjeloškem. »Število članov je glede na zadnji lanski dan nekoliko višje, kar lahko pomeni, da se podjetniška pobuda pri nas krepi. Najobširnejša je sekcija gradbenikov, sledijo lesarji in avtoprevozniki,« nam je povedala Slavica Kalan iz zbornice in dodala, da je bilo pred leti drugače, saj so bili na prvem mestu avtoprevozniki, še več let nazaj trgovci.

Kako bo v prihodnje, sogovornica ne želi ugibati, drži pa, da je gradbeništvo trenutno v nekoliko slabšem položaju kot v zadnjih letih. »V prejšnjih letih je bilo ogromno investicij, nekaj tudi na račun dodatnega denarja iz skladov Evropske unije. Očitno smo dosegli prag streznitve, manj je tudi gradenj avtocest, zato tudi cene padajo,« doda Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora. Največ obrtnikov in podjetnikov prihaja iz Škofje Loke, sledi občina Gorenja vas-Poljane, nato Železniki in Žiri. Povprečno zaposlujejo tri delavce. Kar 30 odstotkov vseh delovnih mest na Škofjeloškem je s premajhno dodano vrednostjo, mali podjetniki pa predolgo vztrajajo v domačem okolju.

Kako konkurenčno je območje

»Danes je pot do lastnega podjetja, obrti lažja, uspeti pa je težje,« razmišlja Šimenc in razloži: »V pol ure se lahko prek točke VEM registrira podjetje, žal pa so pogoji slabši. Ni več davčnih olajšav, začetniki težko dobijo kredit, ni prave pomoči, … Tudi zato se bomo v sklopu prireditev ob tednu obrti in podjetništva spraševali, ali je Slovenija konkurenčna država. Smo šele na 32. mestu na lestvici konkurenčnih držav na svetu, tujih vlaganj ni, saj smo na repu držav, kamor želijo vlagati tuji investitorji. Razlogov je več.«

»Na Škofjeloškem pa imamo tudi predraga zemljišča,« dodaja Slavica Kalan: »V zadnjih dveh letih se je izrazito pomanjkanje prostora za obrt sicer izboljšalo, vendar pa so cene nepremičnin za nakup ali najem previsoke. Medtem ko se za poslovne dejavnosti še najdejo prostori, je zemljišč, kljub novim conam, še vedno premalo.« Poleg naštetega si obrtniki in podjetniki želijo tudi povrnitve olajšav za investicije, saj se manjši podjetniki praviloma ne morejo prijavljati na evropske razpise, tudi spodbud za zaposlovanje ni več takšnih, kot so bile včasih.

Evropske spodbude za podeželje

»Ko govorimo o evropskih spodbudah, so naši informativni sestanki polno obiskani, po predstavitvi pogojev za sodelovanje pa je osip kar 90-odstoten,« o zanimanju za pridobitev evropskega denarja pove Rok Šimenc. Primer: za mikro in male podjetnike je prva ovira že minimalna investicija v vrednosti 40 tisoč evrov. Drugi primer: za gradnjo turistične infrastrukture je minimalna vrednost projekta kar 250 tisoč evrov. »Sicer pa so tu še drugi pogoji. Evropska unija sofinancira inovativne, nove programe, kjer mora investitor dokazati, da bo, na primer, z novim strojem dosegel večjo dodano vrednost, zaposlil nove sodelavce in podobno,« razloži direktor agencije.

»Naši člani se najbolj zanimajo za pridobitev evropskega denarja za nakup tehnološke opreme, kjer imajo veliko možnosti tudi mala in srednja podjetja. Vendar je tudi tu minimalna investicija 40 tisoč evrov, kar je za marsikoga preveč,« pove Kalanova. Trenutno je zanimiv objavljen razpis spodbujanja podjetništva na podeželju, kjer Evropska unija sofinancira celotno investicijo – tako gradnjo objekta kot tehnološke opreme, vse z namenom, da bi bilo na podeželju več delovnih mest in bi vaščani ostali na podeželju.

Velik interes mladih

Tako zbornica kot agencija za obstoječe kot potencialne podjetnike izvajata vrsto dejavnosti – od začetne možnosti registracije podjetja prek točke VEM pa do številnih informiranj, izobraževanj, omogočanja svetovanj, pomoči pri kreditu, obveščanja, obiskovanja sejmov in podobno. Zelo zanimivi so podjetniški krožki, ki delujejo po osnovnih šolah, prve podjetniške korake spoznavajo tudi mladi dijaki in študenti. »Interes mladih zagotovo obstaja, saj sicer ob petkih popoldne in ob sobotah ne bi imeli nabito polnih učilnic. Zanimive pa so tudi teme, letos o pridobivanju evropskih subvencij in vse o davkih,« pove Šimenc.

Na mladih stoji svet, se glasi rek, zato smo Slavico Kalan vprašali, katerih obrtnikov je danes (pre)malo in kje je odprtih še veliko možnosti: »Primanjkuje predvsem delavcev z obrtniškimi znanji, to so vodovodarji, lesarji, elektrikarji, zidarji, serviserji,... Če že niso, pa še bodo to zelo dobro plačana dela. Sicer pa je prihodnost na Škofjeloškem vlaganje v turizem, izkoriščanje naravnih danosti, torej lesa, in v storitvenih dejavnostih.«

Na tednu obrti in podeželja

Izbrali smo nekaj dogodkov iz tedna obrti in podjetništva: Debatni večer z dr. Jožetom P. Damijanom z naslovom Ali je Slovenija gospodarsko konkurenčna. Po predstavitvi prof. Damijana so zaželena mnenja gostov (29. maja ob 18. uri v Kašči). Na Podjetniški tržnici bodo svoje znanje, veščine in izdelke predstavili lokalni obrtniki in podjetniki, tudi OOZ Škofja Loka in RAS. Poleg nabitih stojnic bo tudi zabavni program (31. maja od 8. do 12. ure na Mestnem trgu v Škofji Loki). Teden bodo zaključili z Marketinškim predavanjem Aleša Lisca, ki je pred kratkim s podobnim predavanjem napolnil Halo Tivoli. Govor bo o pospeševanju prodaje (3. junija ob 17. uri v Kašči).