Rabarbara gasi žejo

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 27. maj 2008 / 06:00

Rabarbarin sok gasi žejo, zato naj ga pijejo vročični bolniki. Prija pa tudi v vročini, saj nas prijetno osveži. Šibkim in ljudem brez energije bo koristil rabarbarin kompot z dodatkom medu. V tem času se mirne duše lahko pregrešimo tudi s kakšno od številnih rabarbarinih sladic.

Kiselkasta rastlinica, ki izvira z območij Kitajske, Tibeta in Burme, na začudenje mnogih sodi med zelenjavo, čeravno jo dodajamo tudi v sadne kupe, iz nje kuhamo marmelado in kompot, pečemo zavitke in pite. V stari kitajski medicini je bila rabarbara (Rheum officinale) močno upoštevana že pred več kot petimi tisočletji. Dobre pogoje za njeno počutje je predstavljalo tudi območje ob Črnem morju. Prav od tod na neki način izvira njeno ime – korenini so rekli ra, barbari so jo prinesli v Rim in tako je nastalo ime rabarbara, ki je še danes v uporabi. Stari Grki in Rimljani so jo pogosto uporabljali zoper trebušne bolečine. Pri nas je trajalo precej časa, da se je prijela. Dolgo je bila na slabem glasu kot rastlina revnega življa. Le zakaj, se človek vpraša, ko pa je osvežilna, okusna, in če z njo ne pretiravamo, tudi zdravilna.

Do šentjanževega in nič več

Rabarbara ima rada sončna in polsenčna mesta. Maja in junija belo do rahlo rumeno zacveti. V kulinariki se uporabljajo le sveža sočna stebla, saj listi vsebujejo prevelike količine oksalne kisline, ki lahko okvari ledvice. Sicer tudi stebla vsebujejo oksalno kislino, vendar v dovoljenih količinah. Izogibajo naj se jim le ljudje z okvarjenimi ledvicami, vnetim mehurjem, protinom, artritisom, nosečnice in doječe matere. Pri uživanju morajo biti previdni tudi ljudje, ki imajo težave z želodčno kislino, z razdraženo želodčno sluznico ali so nagnjeni k pogostim driskam. Zelena, rdeča in rdečkasto zelena stebla uživamo od maja do junija. Po prazniku sv. Janeza Krstnika oz. šentjanževem se rabarbari raje odpovejmo, saj se količina oksalne kisline, ki jo listni peclji vsebujejo, s časom povečuje.

Preprečuje zaprtje

Rabarbara vsebuje velike količine vitaminov A, B, C in folne kisline. Bogata je tudi s kalcijem, kalijem, magnezijem in manganom. Jabolčna kislina v pecljih učinkuje rahlo odvajalno, pospešujejo izločanje seča in čisti kri. Kot najboljši vir vlaknin preprečuje zaprtost in lenost črevesja. Kogar mučijo omenjene težave, naj v tem času pogosto uživa kompot, sok ali marmelado iz rabarbarinih pecljev. Ker ta sok zelo gasi žejo, naj ga pijejo vročični bolniki. Kompot iz pecljev, ki ga osladimo z medom, je krepilna jed za bolnike in slabotne ljudi brez energije. Rabarbara učinkovito razstruplja organizem in odstranjuje maščobo.

Za močne zobe

Sok rabarbare zelo ugodno vpliva na zobe, ki jih varuje. Ljudje z občutljivo zobno sklenino naj uživajo ta sok in se izogibajo sadnim sokovom, ki jim s svojo kislino povzročajo »skomine«.

Odvajalna in zapiralna korenina

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi posušeno korenino, ki jo izkopavajo septembra in oktobra. Šibkejši čaj iz zdrobljene korenine preprečuje drisko, lajša težave z želodcem, vnetjem sluznice v prebavilih in deluje krepčilno. Čaj, ki mu dodamo večjo količino droge, pa rahlo odvaja in ureja delovanje jeter. Strokovnjaki svetujejo, da je bolje, da pripravke iz korenine kupimo v lekarni, kot da uporabimo korenino, ki jo imamo na domačem vrtu. Korenina vrtne rabarbare namreč nima posebnih zdravilnih moči, bolj se izkaže korenina kitajskih vrst rabarbare. Kot krepčilo so nekdaj uporabljali tudi rabarbaro, namočeno v vinu.