Subvencije za energetsko varčnost in obnovljive vire

Slovenija mora do leta 2020 povečati rabo obnovljivih virov energije s sedanjih 16 na 25 odstotkov končne energije. Odločitev, na kakšen način bo naša država to dosegla, je evropska komisija prepustila ministrstvu za okolje in prostor, minister Janez Podobnik pa je pred mesecem na simpoziju na temo Obnovljivi viri energije obljubil 7,5 milijona evrov za spodbujanje obnovljivih virov energije.

Eko sklad bo v teh dneh (tako so zapisali na svojih spletnih straneh) v imenu ministrstva za okolje in prostor objavil razpis subvencij za obnovljive vire energije in večjo energetsko učinkovitost. Subvencije bodo dodeljevali za še neizvedene naložbe, saj želijo z njimi spodbuditi k odločitvi za izvedbo naložb v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Subvencije bodo dodeljevali za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, za celovito energetsko obnovo stanovanjskih stavb in za gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji.

Vgradnja solarnih ogrevalnih sistemov

V Eko skladu ugotavljajo, da je neposredno izkoriščanje energije sonca za ogrevanje sanitarne vode in prostorov pri nas premalo uveljavljeno, saj ga po popisu prebivalstva uporablja le tri odstotke gospodinjstev, večina ogreva le sanitarno vodo, le v manjšem obsegu pa tudi kot dopolnilni vir za ogrevanje stanovanj. Leta 2005 naj bi imela Slovenija le 53,2 kvadratnega metra sprejemnikov sončne energije na 1.000 prebivalcev, skupno okoli 106 tisoč kvadratnih metrov, kar našo državo uvršča na šesto mesto med petindvajseterico takratnih članic EU.

Subvencije za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov naj bi znašale do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe v sistem, vendar bo vrednostno omejena (okoli 150 evrov za kvadratni meter za ploščate sprejemnike in 20 evrov za vakuumske sprejemnike). Dodatne spodbude bodo namenjene tudi za zagotavljanje kakovosti. Obseg subvencij naj bi v prvem letu znašal okoli tri milijone evrov, v drugem 4,5 milijona, v tretjem šest milijonov ali skupno 13,5 milijona evrov.

Gradnjo solarnih ogrevalnih sistemov država subvencionira že več kot deset let, vendar kampanjsko, saj je letni proračun v te namene omejen. Lani so ugodili 1.200 prosilcem, ki so skupaj vgradili skoraj 10 tisoč kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije. V Eko skladu ugotavljajo, da je potencial za naložbe mnogo večji in izvedljiv ob vzpostavitvi stabilnega sistema spodbujanja, kjer bo subvencija spodbuda za odločitev v naložbo. Že letos naj bi v Sloveniji vgradili 20 tisoč kvadratnih metrov novih kolektorjev, kar bi podvojilo lanske naložbe, nato pa bi vsako leto zgradili še po 10 tisoč kvadratnih metrov več. Na ta način bi v letu 2010 s pomočjo sončne energije nadomestili dodatno skoraj 40 milijonov kilovatnih ur energije iz drugih virov oziroma znižali emisije za 16 tisoč ton.

Energetska obnova stavb

Hiše v Sloveniji, po podatkih Eko sklada, predstavljajo dve tretjini našega stanovanjskega fonda in so tako pomemben dejavnik pri porabi energije. Tudi zato Nacionalni akcijski načrt energetske učinkovitosti namenja veliko pozornosti področju izboljšanja energetske učinkovitosti v gospodinjstvih na naslednjih področjih: za energetsko sanacijo (toplotna izolacija fasad, podstrešij, zamenjava oken), zamenjavo neustreznih ogrevalnih naprav s sodobnimi napravami z visokim izkoristkom, spodbujanje nakupa kotlov na lesno biomaso in optimizacijo ogrevalnih sistemov. Za dodelitev nepovratnega denarja bo dodatni predpogoj hkratna izvedba več ukrepov, kot so toplotna zaščita zunanjega ovoja stavbe, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva in prenova ogrevalnega sistema. Tudi tu naj bi spodbuda znašala do 25 odstotkov povprečne cene vgradnje 12-centimetrske toplotne izolacije, vendar največ 2.500 evrov. Celovita obnova vključuje tudi izolacijo strehe oziroma plošče proti neogrevanemu podstrešju, kjer bo Eko sklad sofinanciral največ 150 kvadratnih metrov oziroma največ 1.200 evrov.

Za vgradnjo varčnega zunanjega stavbnega pohištva bo najvišja subvencija znašala 2.250 evrov, za stroške nakupa in vgradnje plinskega kondenzacijskega kotla, predelave obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov ter ustrezno opremo za krmiljenje znaša najvišja spodbuda 1.250 evrov. Tako obnovljena hiša potrebuje prezračevanje z rekuperacijo, za katere spodbuda znaša največ 600 evrov na dve enoti. Najvišji skupni znesek spodbude za celovito energetsko obnovo tako znaša največ 7.800 evrov, v kolikor pa bi investitor vgradil toplotno črpalko zemlja-voda, pa bi bil upravičen do skupne spodbude v višini 9.050 evrov.

Nizkoenergijska in pasivna gradnja

Z začetkom izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije skladno z Nacionalnim akcijskim načrtom Eko sklad prvič uvaja tudi spodbujanje gradnje pasivnih in dobrih nizkoenergijskih stavb. Poleg dodatne naložbe v boljšo energijsko učinkovitost ovoja stavb in strojnih instalacij bodo subvencionirani tudi deleži dodatnih stroškov gradnje iz naslova kakovostne izvedbe, to je dodatnega načrtovanja, nadzora strokovnjakov nad izvedbo in meritev zgrajenega objekta.

Tako bodo s programom spodbujanja v tem pilotnem projektu motivirani prav vsi udeleženci: investitorji, projektanti, proizvajalci in izvajalci, zaradi spodbujanja posameznih faz v celotnem procesu gradnje takšnih hiš. Spodbude bodo progresivne znotraj posameznih razredov oziroma doseženih tehnologij od 0 do 1,5-litrske (pasivne) ter od 1,5- do t. i. 3,5-litrske nizkoenergijske hiše in bodo omogočale pridobitev različno visokih finančnih spodbud. Višina spodbude bo dejansko vezana na dodatne stroške gradnje (toplotna zaščita ovoja, inštalacije prezračevanja, zagotavljanje kakovosti), zato bo enako stimulirana za enako grajene objekte, ne glede na lokacijo v Sloveniji.

Spodbuda za hišo, ki bo imela vgrajenih 75 odstotkov ali več izolativnih materialov naravnega izvora, in pri kateri bo izračunana potrebna energija za ogrevanje manjša od 15 kilovatnih ur na kvadratni meter (pasivna hiša), bo enaka dodatnim stroškom gradnje takšnega objekta (ocenjeni so na 125 evrov na kvadratni meter). Najvišja možna spodbuda za hišo s stanovanjsko površino 200 kvadratnih metrov bo tako znašala 25.000 evrov. Hiše, grajene iz drugih vrst materialov in z večjo porabo energije (vendar največ 3,5-litrske nizkoenergijske hiše), bodo upravičene do sorazmerno manjših spodbud.