Odslej bomo naprej potovali skupaj.

Romunija leze pod kožo

Plinovodi za umret. Značilne rumene cevi "zavijajo" gor in dol.

Mirno in brez pretresov, niti za avto niti za našega potovalnega duha, se peljemo po zahodnem delu Romunije v smeri mesta Sibiu v Transilvaniji, ki je z okrog 150 tisoč prebivalci nekoliko večje mesto kot naš Maribor. Potujemo skozi manjša mesteca, kot so Resita, Caransebes, Hateg, Calan, Orastie, Sebes ... Ah ta imena se nam vedno zdijo hecna in jih »prevajamo« v tisto, kar nam trenutno pade na pamet: Resje, Karamba, Nateg, Kalan, Orešje ... Cesta ni slaba, sicer v slogu naših regionalk izpred dvajsetih let, gor dol, skozi transilvanske vasi, ampak nobenih lukenj ali česa podobnega. To slednje kasneje na dveh gorskih prelazih z lahkoto vzamemo nazaj, saj smo vozili pravi slalom med udarnimi jamami.

Veliko se vozimo šestdeset in manj, saj nas cesta neprestano vodi skozi vasi. Te so v tem delu Romunije podobne vasem v Prekmurju, še bolj pa tistim v vojvodinski Srbiji. Po sredini vasi cesta, z vsake strani kanal, preko katerega so mostički, ki pripeljejo do glavnega vhoda v hišo. Bolj gremo proti hribom, manj široke so ulice skozi vas, hiše pa na obeh straneh ceste še vedno po vojaško »stojijo« v vrsti. Med seboj se ne razlikujejo dosti, za umret hecno pa imajo urejeno plinsko napeljavo. Značilne rumene cevi so speljane zunaj ob ograji ali zidu hiše in ko pride na vrsto širok »panonski« portal vhodnih vrat, se cev dvigne nad vrata in se potem spet spusti na tla ter naprej do naslednje hiše …

S Staretoma izmenjamo nekaj SMS-ov. Kampa na obrobju Sibiuja ni več, je pa v bližini hotel Hilton, ki ima bržkone nekoliko drugačno strukturo gostov he, he. Zapeljemo v mesto, naredimo en krog, se zgrešimo in se na koncu dogovorimo ob vpadnici v mesto pred velikim nakupovalnim centrom Trident. Bržkone kaj angleškega. Sledilo je objemanje in opisovanje doživetij. Aljaž in Darja sta jih imela »pod streho« nekaj več, saj sta v tednu prej že potovala po Bolgariji in videla Bukarešto. Čez cesto opazimo napis »sobe po 80 lejev«, kar pomeni manj kot 20 evrov. (prihodnjič: Prvi »žnj hotel«)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 26. junij 2015 / 09:50

Bavčarju ni treba v zapor

Vrhovno sodišče je v obravnavi zahtev za varstvo zakonitosti nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju odložilo prestajanje dosojene zaporne kazni.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:56

Odpravnina ji ni pripadala

Kranjsko okrožno sodišče je nekdanji vodilni na Ljudski univerzi Kranj Darjo Kovačič in Barbaro Šmid zaradi zlorabe položaja obsodilo na pogojni zaporni kazni.

Zanimivosti / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:54

Je svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla

Kranjčan Anže Bajželj, študent inženirstva materialov na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, je postal svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla v kategoriji študentov na tekmovanju SteelChall...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:53

Poraba elektrike se povečuje

V minulem letu so pri Elektru Gorenjska ustvarili 39,6 milijona evrov prihodka ter 7,16 milijona evrov dobička, kar pripisujejo doslednemu izvajanju strategije podjetja. V tem letu naj bi za investici...

GG Plus / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Tudi na Dunaju slovenski vrtec

Iniciativo za slovenski vrtec na Dunaju vodi Natalija Svetina, ki se je z možem Markom ter otroki Benijem, Aleksom in Hano pred štirimi leti iz Radovljice preselila v avstrijsko prestolnico.

Mularija / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Kuhnapato v Kranju

Tudi otroci gorenjskih osnovnih šol si prizadevajo redko videne ali celo pozabljene jedi postaviti na krožnike. Obujajo postopke in njihovo kulturno ozadje. Tradicionalne jedi v zdravih različicah so...