Lesce potrebujejo dvorano

Besedilo: Cveto Zaplotnik
ponedeljek, 26. maj 2008 / 06:00

Marjan Vidic, član občinskega sveta (SDS)

Ali se lahko na kratko predstavite (starost, kraj bivanja, stan, število otrok, izobrazba, zaposlitev …)?

»Star sem 47 let, avtohtoni Leščan, poročen in oče dveh otrok. Po izobrazbi sem medicinski laboratorijski tehnik, zaposlen sem v lastnem podjetju Aquarium.«

Kaj bi v občini pohvalili ali izpostavili kot dobro, pozitivno, in kaj pokritizirali?

»Mislim, da je naša občina prijazna za bivanje. Ob naravnih danostih namenja skrb invalidom pa tudi drugim skupinam prebivalstva. Kritične točke so po mojem mnenju nesojeno odlagališče odpadkov na Črnivcu, težave okrog letališča in županova zdravstvena politika.«

Kaj je po vašem mnenju največji problem v občini in kako bi ga rešili?

»Problemov je več, eden večjih je letališče. Menim, da se to mora razvijati, zato podpiram asfaltiranje steze, dolžina je stvar pogovorov. To sicer verjetno res pomeni večjo frekvenco, vendar to ne bi smelo povečati obremenitve okolja. Nekateri bodo pač vedno proti, a dejstvo je, da na letališču ni pravega napredka. Škandalozno pa je, da se občina doslej ni uspela dogovoriti z družino Vovk. Po drugi strani pa ne razumem župana, ki zahteva od države brezplačen prenos zemljišč, ki bodo z asfaltiranjem postala zazidljiva. Mar je država kriva, da župan ni dal v odločanje občinskemu svetu predloga o celovitem lokacijskem načrtu za ALC?«

Kaj želite izboljšati, urediti, rešiti v domačem kraju?

»Območje nekdanjega Elga naj v celoti zavzamejo parkirišča. Ker so ob izgradnji sledili kapitalsko političnim navezam, je zdaj obstoječe stanje težko popravljati. Lesce potrebujejo dvorano za kulturne prireditve (poimenovali naj bi jo po osamosvojitelju dr. Pučniku), ta potreba je precej bolj upravičena kot gradnja gledališča v Radovljici. Zdravstvena postaja v Lescah bi bila manjši finančni zalogaj v primerjavi s pozitivnimi učinki, saj bi krajani imeli ambulanto v domačem kraju pa bi tudi lekarna posledično poslovala pozitivno.«

Vaše podjetje Aquarium trguje z morskimi ribami iz tropskih krajev. Kako ste sploh začeli s to dejavnostjo?

»Svet pod vodo me je vedno zanimal. Še danes se spomnim, kako sem z vlakom pred 25 leti odpotoval v London in od tam prinesel nahrbtnika korenin za akvarij. V bližnjem Celovcu sem občudoval trgovino z akvaristiko in se spraševal, zakaj tudi pri nas ni možno kaj takega. Na meji me je nekoč «bratski« carinik osumil tihotapljenja mamil, v resnici pa je šlo za sol za pripravo morske vode. Lahko si predstavljate odzive sopotnikov v avtobusu … Sodelujem s podjetji iz Nemčije in večkrat se mi je ponudila priložnost, da sem z njimi obiskal Singapur in Indonezijo, od koder uvažam morske ribe in korale. Z leti je hobi prerasel v eksistenco, kar pa ne bi bilo možno brez zamenjave političnega sistema in osamosvojitve Slovenije. Hvala Demosu, da nas je pripeljal v svobodno Slovenijo! Ponosen sem, da sem tudi sam prispeval svoj delež. Osamosvojitev je nekaj, ob čemer si vedno znova rečem: saj ni res…pa je!«

Kako preživljate prosti čas?

»Prostega časa imam malo, a če ga že imam, ga porabim za tek. Dolgoletnemu veselju - košarki pa sem se po operacijah moral odpovedati.«