Pojdite v Asisi

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: Nasveti / sreda, 21. maj 2008 / 06:00

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Torek, 19. junija

Še vedno sem v sprejemnem salonu predsedniške palače. Domala z odprtimi usti se prepuščam izkušnjam in pozitivnim mislim predsednika države Janeza Drnovška. Pazim, da mu ne skačem v besedo.

Janez Drnovšek: »S starimi navadami in s starim načinom življenja bolezni ni mogoče premagati. Potrebno je spremeniti dosedanji način življenja in opustiti slabe razvade. Na življenje je potrebno gledati s pozitivne strani. Zavestno se je potrebno izogibati vsemu negativnemu. Pot do zdravja je tlakovana z dobrimi mislimi in dejanji; telo je lahko zdravo le, če je zdrava duša, za to pa sta potrebna zbranost in notranji mir. Zbranost in notranji mir pa je najlažje najti in doživeti v cerkvi, na kraju, kjer se ljudje že stoletja zbirajo z dobrimi mislimi in željami. Prepričan sem, da ni pomembno, na katerem kraju je cerkev zgrajena, po mojem mnenju skrivnost ni v skali, če se tako izrazim, na kateri cerkev stoji, ampak je pomembna njena starost. Starejša ko je cerkev, več generacij jo je obiskalo, več pozitivnih misli in pozitivne energije je v njej nakopičene. Verjamem, da je notranji mir in spokojnost mogoče najti, čutiti, doživeti le v stoletja starih božjih hramih. Zato me ne čudi spokojni mir in toplina, ki vas je obdajala in ste jo čutili v nunski cerkvi. Kadar koli priložnost nanese, obiščem Asisi in baziliko sv. Frančiška. Mir in spokojnost je tu mogoče domala otipati. Tudi vam pravim, če je le mogoče, pojdite v Asisi, pojdite v baziliko sv. Frančiška in tam prosite za svoje zdravje, za notranji mir in za spokojnost.

Z verovanjem in zaupanjem v višjo silo, v Boga, če hočete, premagate strah. Ničesar naj vas ne bo strah. Niti kemoterapije, ki vas čaka, ne. Pazite in izogibajte pa se tako imenovanih alternativcev. Vsi po vrsti so šarlatani, ki poberejo od vas le denar, pomagati vam pa ne morejo. (Takoj pomislim na celjskega zdravilskega »mojstra«, izločim pa prof. dr. Braneta Kobala in dr. Petra Papugo, saj njun način zdravljenja stoji na materialnih oziroma trdnih in dokazljivih temeljih; op. M. S.)

Enako pomembno kot pozitivne misli in zaupanje v višjo silo oziroma voljo, je hrana, s katero vzdržujete in negujete svoje telo. Telo, še zlasti, če se ga je lotila bolezen, nikakor ne prenese vsega, kar je danes, pri današnjem načinu kmetovanja in prehrambeni industriji mogoče kupiti in pojesti. Tako kot pri hranjenju duše je tudi pri hranjenju telesa potrebno odrekanje, strogo in dosledno asketsko življenje. Sam sem sprejel tako imenovani veganski način prehranjevanja. Pomeni, da ne jem niti mesa niti rib, da ne uživam nobenih mlečnih izdelkov, krompirju se praviloma izogibam, sam pečem kruh, kupujem le neškropljeno sadje in zelenjavo, pridelano v Sloveniji in tako naprej.«

(Se nadaljuje.)