Pojasnilo glede lapatiniba, novega zdravila pri zdravljenju HER2 pozitivnega raka na dojkah
Zdravilo lapatinib je mala molekula; gre za sintetično pridobljeno učinkovino, za katere se ne more uporabljati termin biološko zdravilo. Značilnost bioloških zdravil je, da so pridobljena s pomočjo rekombinantne tehnologije DNA oziroma s hibridomsko tehnologijo.Edini biološki zdravili za zdravljenje raka na dojkah, ki sta trenutno registrirani v Evropski uniji, sta zdravili trastuzumab in bevacizumab. Trastuzumab deluje na receptorje HER2 in ga v Sloveniji že več let uspešno uporabljajo pri zdravljenju zgodnjega in napredovalnega raka na dojkah pri HER2 pozitivnih bolnicah. Za boljšo predstavo je potrebno povedati, da je približno 20-25 odstotkov bolnic z rakom na dojkah HER2 pozitivnih. Drugo biološko zdravilo, ki se lahko uporablja pri zdravljenju metastatskega raka na dojkah, je bevacizumab, ki je bilo registrirano v Evropski uniji marca 2007. To zdravilo deluje na principu zaviranja razraščanja žil tumorja. Na ta način preprečuje oskrbo rakastega tkiva s hranilnimi snovmi in kisikom in s tem zavira rast in razsejanje tumorskih celic. Iz publikacij New England Journal of Medicine z dne 28.12.2006 in Breast Cancer Research Treatment 21. decembra 2007 je razvidno, da prihaja do pomembnega povečanja stranskih učinkov pri uporabi kombinacije kapecetabina in lapatiniba v primerjavi s samo kapecetabinom. Če pogledamoše informacijo za predpisovanje, ki jo je odobrila ameriška agencija za zdravila FDA, so kot neželeni učinki navedeni diareja, sindrom roka-noga, slabost, izpuščaj, bruhanje in utrujenost. Dodatna opozorila so tudi glede zmanjšanja iztisnega deleža srca, sprememb v delovanju srca, zelo hude diareje, z uporabo lapatiniba pa so povezana tudi nekatera pljučna obolenja. Za EU bo primerljiv dokument na voljo šele po dejanski odobritvi zdravila s strani Evropske komisije in ni nujno, da bo enak ameriškemu navodilu. Študija, ki je dokazala, da lapatinib zmanjšuje pojav možganskih metastaz kot prvem mestu razvoja bolezni, ni gledala na drugi ali tretji razvoj bolezni v možganih in ni dokazala celokupnega preživetja bolnikov, ki je eden izmed najpomembnejših kazalnikov učinkovitosti zdravila.