Draga država ogroža konkurenčnost gospodarstva

To je bila enotna ugotovitev štirih nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke na okrogli mizi "Evropska unija kot priložnost za gospodarski razvoj Slovenije".

Škofja Loka – V sredo so se v prostorih Miheličeve galerije v Kašči v okviru Tedna Evrope v Škofji Loki in v organizaciji Občine Škofja Loka in Razvojne agencije Sora na javnem pogovoru zbrali štirje nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke z območja nekdanje občine Škofja Loka. Pogovor je potekal na temo »Evropska unija kot priložnost za gospodarski razvoj Slovenije«. Vsi štirje so bili dolgoletni direktorji uspešnih podjetij na Škofjeloškem: Valentina Nastran, nekdanja direktorica Niko Železniki, ki je pogovor tudi vodila; Anton Papež, nekdanji direktor največjega škofjeloškega podjetja TCG Unitech LTH ol; Branko Selak, nekdanji direktor Marmor Hotavlje, in Janez Deželak, nekdanji direktor Termo Škofja Loka. V uvodu smo slišali, da je od skupno 285 podeljenih nagrad GZS v 38 letih bilo kar 10 nagrad podeljenih škofjeloškim (razumljeno širše – za območje današnjih štirih občin) gospodarstvenikom, kar samo potrjuje, da je gospodarstvo na tem območju dobro razvito. Kljub izzivalnemu naslovu teme pogovora pa v sredo, z izjemo Antona Papeža, kakšnih strateških premislekov nismo slišali, predvsem je šlo za predstavitev njihovih izkušenj iz preteklosti pri preboju njihovih podjetjih na tuje trge.

TCG Unitech LTH ol se prestrukturira

Najizrazitejši primer podjetja, ki mu je uspelo po propadu jugoslovanskega trga prodreti na evropski trg in postati pomemben dobavitelj v evropskih merilih, je zagotovo TCG Unitech LTH ol, ki leta 1997 ni v tej smeri pomenil ničesar, po enajstih letih vodenja Antona Papeža in njegove ekipe pa pomeni polovico prodaje mednarodne grupacije TCG in ustvari kar 70 odstotkov dobička te grupacije. Uspeli so se torej uveljaviti na trgu Evrope, kjer živi 400 milijonov prebivalcev, vendar se je med tem zgodila globalizacija, ki pomeni ob razviti informacijsko-komunikacijski tehnologiji danes konkurenco z vsega sveta. To pa zahteva od poslovodstev realno oceno svoje konkurenčnosti in neizprosen boj s stroški. TCG Unitech LTH ol je ob znanih zahtevah za povišanje plač, stroških energije in davčnih obremenitvah pred izzivom nadaljnjega prestrukturiranja v smeri avtomatizacije in zamenjave proizvodov s tistimi z višjo stopnjo obdelave, večjo kompleksnostjo ter s tem višjo dodano vrednostjo. To je po mnenju Antona Papeža edini možni izhod. Na pogoje okolja, v katerih poslujejo podjetja, poslovodstvo nima vpliva (davčna politika, energetska politika, politika izobraževanja), imajo pa na prizadevanja za globalno konkurenčnost velik pomen. TCG Unitech LTH ol ima svoje družbe na Hrvaškem in v Makedoniji in predstavljata pomemben »ventil« uravnavanja profitabilnosti.

Tujina je bila za Marmor vedno izziv

Izkušnja Braneta Selaka, dolgoletnega direktorja Marmorja s Hotavelj, je seveda drugačna. V odmaknjenem kraju je začelo rasti kamnarsko podjetje, ki je znalo v 60. letih preteklega stoletja izkoristiti velik razvojni in zlasti investicijski ciklus. Kljub temu da jim dela na domačem trgu ni manjkalo, pa so že zgodaj, kljub včasih nemogočim jugoslovanskim predpisom, pogumno začeli z deli tudi v tujini, predvsem kot izziv in priložnost, da spoznajo tamkajšnje razmere, tehnologijo in da si pridobijo najnovejša znanja. To jim je omogočilo, da so se razvili v podjetje, ki ima danes resnično najnovejšo tehnologijo, ki ima tudi najnovejša znanja, vstop Slovenije v EU pa je pomenil, da se na evropskem trgu srečujejo z veliko konkurenco, vendar žal tudi precejšnjimi omejitvami. Prav v gradbeništvu namreč ostajajo omejitve na trgu delovne sile, kar je pri montažah njihovih izdelkov velika ovira. Brane Selak je prepričan, da dajejo samo vrhunsko znanje in tehnologija ter ustrezna motiviranost kadrov možnosti za uspeh in na tujih trgih lahko uspevajo le z vrhunskimi izdelki.

V Termu so sanirali vplive na okolje

Da je bila gospodarska vojna ob razpadajoči Jugoslaviji pravi pokazatelj vrednosti podjetij pa je bil prepričan Janez Deželak, ki je menil, da bi morali biti hvaležni vsem tistim gospodarstvenikom, ki so znali in zmogli v prejšnjem sistemu naša podjetja usmeriti v izvoz. Glede na to, da je vodil podjetje Termo, ki je imelo obilico težav z okoljem zaradi onesnaževanja, je prav pravočasno zavedanje tega problema in sanacija vplivov na okolje drug pomemben dosežek ne le njegovega podjetja, pač pa tudi drugih v našem okolju. Prava vrednost vodilnih se po njegovem mnenju pokaže v sposobnosti, ali znajo rešiti podjetja iz krize, pri čemer se je potrebno zavedati, da so edino slovensko pravo bogastvo (resurs) delovni in učljivi ljudje. Ekološko vzdržna proizvodnja je danes na mednarodnih trgih pomembna prednost.

EU je za Niko »žegen«

Kaj je mogoče napraviti z znanjem in ustrezno organizacijo iz enostavnega izdelka, kot je mehanizem za registratorje (fascikle), pa je iz svojih izkušenj razložila Valentina Nastran, ki je od leta 1987 vodila kovinarsko podjetja Niko Železniki. V tem času jim je namreč proizvodnjo omenjenega mehanizma, kot je hudomušno dejala: »malo pleha in krive žice«, uspelo podeseteriti in v letu 2000 postati vodilni proizvajalec v Evropi. Poudarek na znanju, premišljeni in zahtevni kadrovski politiki, nenehnem posodabljanju, avtomatizaciji, jim je omogočil, da so lani na 11 avtomatih izdelali 115 milijonov kosov, saj izdelajo mehanizem vsake 1,3 sekunde. Vstop v Evropo je bil za Niko po besedah Nastranove pravi »žegen«, saj je znala zaščititi svoj trg pred poplavo cenenih in slabih mehanizmov s Kitajskega, ki so povzročili 45-odstotni padec cen. Naloga novega vodstva Nika pa bo, pripraviti se na čase, ko bo omenjena antidumpiška zaščita v letu 2011 prenehala, saj alternative za Niko, ki zadovolji domače potrebe v borih dveh dnevih proizvodnje, razen evropskega trga, ni.

Inflacija je za konkurenčnost pogubna

Predstavitvi izkušenj štirih gospodarstvenikov – nagrajencev GZS, so sledila vprašanja iz občinstva. Čeprav je vprašanje o lastništvu podjetij morda merilo drugam (vsi štirje so podjetja delno lastninili tudi za sebe), smo dobili načelen odgovor, da je pomembno aktivno lastništvo, da so delali, kot da je njihovo, lastništvo pa je velika obveznost in odgovornost. Na tujih trgih je v kapitalizmu pomembna izbira partnerjev in ne kaže spregledati, da se v EU zelo krepi nacionalizem. Prava vrednost podjetij se kaže v krizi. Na vprašanje o razvojnih možnostih v našem okolju pa smo slišali, poleg opozoril na pomen čim boljše infrastrukture (prometne, informacijske, izobraževanja), zelo ostre opomine, da je naša država zbirokratizirana, davčno požrešna, nekaterih pomembnih delov (državna uprava, zdravstvo, železnice) pa se tranzicija še ni dotaknila. Žal smo vse preveč usmerjeni v potrošnjo, izredno zaskrbljujoče je zadolževanje Slovenije, rast, ali celo ohranjanje sedanje inflacije pa bo za konkurenčnost naših podjetij usodna. Marsikaj bi lahko bolje rešili tudi v lokalnih skupnostih, so menili sodelujoči gospodarstveniki, kot primer pa omenili dolgoletne zaplete z industrijsko cono na Trati, kjer želi TCG Unitech LTH ol postaviti novo tovarno. Anton Papež je kljub temu zagotovil, da ne razmišljajo o selitvi drugam.