Slika iz notranje nuje

Karel Kuhar svoja dela trenutno razstavlja v razstavnem prostoru Makedonskega kulturnega centra sv. Cirila in Metoda.

Pred mesecem je Karel Kuhar razstavljal tudi v prostorih ustvarjalnega ateljeja Puh Art v Tavčarjevi ulici. V zadnjih letih pa je kot član Likovnega društva Kranj navzoč tudi na vsaki društveni razstavi, na Bienalu Mesta Kranja, udeležuje pa se tudi likovnih kolonij in ex temporov. Slikanje je zadnja leta njegova prva preokupacija, čeprav ustvarja že več kot trideset let. »Spomnim se slik iz koledarja, ki jih je mama postavljala za steklo in obešala na steno. Nismo imeli denarja za kaj več,« pravi Karel, in dodaja, da je mogoče bila to prva spodbuda, da se je navdušil za likovno ustvarjanje. V šolskih letih ga je v svet slikarstva uvajal tudi pedagog v stražiški osnovni šoli, akademski slikar Vinko Tušek, s katerim je Karel sodeloval tudi kasneje. Vsa leta je tudi ob službi ustvarjal, vendar nikoli ne tako intenzivno kot potem, ko jo je izgubil. Ko je pred leti izgubil službo prodajalca v trgovini, ga je to precej pretreslo, a je v slikanju nekako našel pravi izhod.

»Zame je slikanje eksistencialna zadeva, jaz to moram početi iz neke potrebe.« Če je le mogoče, se nikoli ne vrača nazaj, vedno znova se pri likovnem ustvarjanju loteva novih, inovativnih pristopov. Dela po ciklih. »Platno je premehko, preveč komercialnega značaja,« razlaga. Zato pri delu uporablja različne materiale od kovine, lesa, papirja, plastike … »Avtor eksperimentira z namenom ustvariti unikatno slikarsko podobo. Postopek njegovega dela spominja na zaustavljeno grafično matrico pred postopkom tiskanja,« je ob razstavi v Makedonskem kulturnem centru zapisal Boge Dimovski, ki dodaja: »Neposredno, spontano in sproti nastajajo domišljijske zgodbe z različnimi likovnimi pristopi, tehnikami in smermi, ki se končajo kot sklenjeni cikli.« Doslej je razstavljal na več kot 40 samostojnih razstavah, prejel je številne nagrade na likovnih ex temporih po vsej Sloveniji, leta 1987 pa prejel tudi veliko Prešernovo plaketo mesta Kranja.

Ob slikanju razmišlja o svetu, ki nas obdaja, o ne preveč rožnati prihodnosti, v katero ljudje pehamo sami sebe. »Zato so moje slike včasih nekoliko žalostne.« Da veliko slika, čeprav se slike dandanes težko prodajajo. A vendarle ne izgublja volje do dela in energije za prihodnost. Mogoče mu bo k uveljavitvi pomagala tudi kakšna razstava v tujini. V teh dneh je dobil vabilo za razstave v zasebni galeriji v mestu Fürth v Nemčiji, kamor bo v prihodnjih dneh poslal nekaj fotografij svojih zadnjih del. Če bo galeristka dela sprejela za razstavo, bo to mogoče nov zagon v prihodnost.