Z mutiranjem do imitiranja

Zdi se, da 22-letni Brežičan Klemen Slakonja, ki od februarja s Tjašo Železnik vodi oddajo NLP, talente dobesedno stresa iz rokava. Svojo izjemno sposobnost imitiranja je začel odkrivati v drugem letniku gimnazije, ko mu je začel mutirati glas.

»Začel sem z Janšo in Rodetom,« se spominja Klemen, ki se danes zna odlično vživeti v številne znane Slovence; v Vlada Kreslina, Anžeja Dežana, Jana Plestenjaka, Tomija iz Siddharte, Roka Kosmača, Fredija Milerja, Alyo … »Imitiram ogromno ljudi iz javnega in mojega zasebnega življenja, natančne številke ne bi vedel. In nimam pojma, kako mi to uspe. Kar uspe mi. Bolj ko poslušam človeka, bolj ko sem pozoren na njegovo intonacijo, način govora, bolj ga lahko zadanem. Ene prej, druge kasneje, tretjih sploh ne.« Prav imitiranje mu je odprlo številna vrata, tudi na RTV Slovenija. Na lanskem sprejemu, ki so ga Brežičani pripravili za Primoža Kozmusa, ki se je s svetovnega prvenstva vrnil s srebrno kolajno, je pesem Bela snežinka priredil v Sivo kladivo in jo zapel z glasovi naših glasbenikov. Tam je bil tudi radijec Edi Štraus, ki je Klemena priporočil Sašu Hribarju. Pot do Radia Ga ga in oddaje Hri-bar ni bila več dolga, kmalu je sledila ponudba za vodenje NLP. A še bolj kot radio in televizija Klemena, sicer študenta četrtega letnika AGRFT, zanima gledališče.

Zaradi vaše prezasedenosti sva se kar nekaj časa dogovarjala za intervju. Ste vedno tako zaposleni?

»Zadnje čase sem kar precej zaposlen. Akademija, oddaja NLP, priprave na snemanje filma Janeza Lapajneta in sinhronizacija pande Po v kino risanki Kung fu panda mi vzamejo ogromno časa. Letos sem bil doma v Brežicah vsega štiri dni.«

Vam ni žal, da pri dvaindvajsetih letih ne morete uživati brezskrbnega študentskega življenja s poležavanjem do poznih dopoldanskih ur in norimi žuri?

»Ne, ni mi žal. Nikoli nisem pretiraval s poležavanjem in žuranjem, tako da mi to niti ne manjka preveč. Ko se najde čas, pa si tudi zdaj rad privoščim.«

Kdaj ste začeli odkrivati svoje imitatorske sposobnosti?

»Že ko sem bil malo cvileče dete, sem verjetno nezavedno poskušal imitirati svoja starša. Ko mi je zmutiral glas, to je bilo približno v drugem letniku gimnazije, sem opazil, da ga lahko transformiram in sem se z imitiranjem začel ukvarjati tudi zavedno. Začel sem z Janšo in Rodetom. Prvič sem se z imitiranjem javno predstavil na predaji ključa v četrtem letniku gimnazije v Brežicah. Naslednja leta sem svoje imitatorske sposobnosti pilil za razne prireditve in za svoje oddaje na radiu. Tri leta sem kot moderator delal na Radiu Energy v Krškem. Imel sem svojo oddajo, si izmišljeval štose, imitiral … Tako so se liki začeli nabirati.«

Kakšni so odzivi oseb, ki jih imitirate?

»Nisem dobil veliko odzivov. Tomi Meglič in Anžej Dežan sta imitaciji zelo dobro sprejela, Fredi Miler pa je prizadet. To je vse, kar vem.«

Na internetu sem zasledila nekaj odzivov na vaše imitiranje Damjana Murka. Nekdo je zapisal, da njega ne more nihče imitirati, ker da je tako edinstven …

»No ja, tudi vsi ostali, ki jih imitiram, so edinstveni. Vsi smo edinstveni. In vse se da imitirati. Pri imitaciji, kot jo razumem jaz, ne gre za kopijo, pač pa za izpostavitev najbolj v oči in ušesa bijočih lastnosti, torej gre za karikaturo. Nekaterim se zdi, da si odlično zadel, drugim pač ne.«

Menda sovražite, da vas ljudje prosijo, da koga imitirate. Zakaj? Je tako veliko tovrstnih prošenj?

»Na živce mi gre, kadar me ljudje takoj, ko pridem v neko družbo, napadejo s prošnjami za imitiranje. Saj včasih popustim …« (smeh)

Kako ste sploh prišli do sodelovanja v oddajah Radio Ga ga in Hri-bar?

»Ko se je Primož Kozmus konec avgusta lani s srebrno kolajno vrnil s svetovnega prvenstva v Osaki, sem na sprejemu, ki smo ga pripravili Brežičani, nastopil kot voditelj. Zanj sem pesem Bela snežinka priredil v Sivo kladivo in jo zapel z glasovi naših glasbenikov. Videl me je radijec Edi Štraus, ki pozna Saša Hribarja, in me priporočil. Tako sem oktobra začel na Radiu Ga ga in ko je moja ideja o glasbenih nastopih prišla do urednika oddaje Hri-Bar Bojana Krajnca, sem novembra začel še tam.«

Kakšen šef je Sašo Hribar?

»Sašo Hribar je hvaležen šef, ki pusti ogromno svobode. Enako velja za Bojana Krajnca.«

Zdi se, da se je vaš prehod od oddaje Radia Ga ga do voditelja oddaje NLP zgodil čez noč …

»Novi urednik oddaje NLP Aleksander Radič me je opazil v Hri-baru in me povabil. Praktično čez noč, ja.«

Se vam zdi, da sta se s Tjašo Železnik dobro ujela? Vam gre na živce, da vaju mnogi še vedno primerjajo s prejšnjim voditeljskim parom?

»S Tjašo sva se super ujela kot človeka in mislim, da je to najpomembnejše za pristen voditeljski odnos. Primerjave s prejšnjima voditeljema so žal neizogibne, svoje delo sta opravljala odlično, se mi pa zdi, da je teh primerjav vedno manj.«

Vemo, da vas še bolj kot radio in televizija zanima gledališče. Vam glede tega kdaj kakšen nasvet da tudi izkušenejša Tjaša Železnik?

»Zaenkrat mi ni dala še nobenega nasveta glede tega, še pričakujem …« (smeh)

Čez dober mesec se NLP poslavlja. Kako boste preživeli dopust?

»Malo bom šel domov v Brežice, malo na morje na Hrvaško, veliko lenaril. Spočil se bom in napolnil baterije.«