Otroški smeh ga pomladi

Vnučka Neža se rada pogovarja, vnuka Jan in Gašper sta navdušena risarja, najmlajši Taj se še kobaca po tleh. In ata Viktor? Ja, igra se z njimi.

Viktor Pravst s Prebačevega je obkrožen s štirimi vnučki; trije so doma v isti hiši. Najstarejši, šest let in pol star Jan je šolar, za njim je njegov bratec, štiriletni Gašper, ki obiskuje vrtec, najmlajša je sestrica, dveinpolletna Neža, ki se še crklja doma. Četrti vnuček Taj s starši živi v Ljubljani, a smo osemmesečnega fantička ravno ujeli za fotografiranje, ko je bil z mamico in očkom na obisku v Prebačevem.

Ata, kot Viktorja kličejo vnuki, ima izkušnje z varstvom, saj ne pazi samo Neže, ampak je do vstopa v vrtec pazil tudi Jana in Gašperja. Le Taj se bo izmuznil, saj je po kilometrih za vsakodnevno varstvo malce predaleč od Prebačevega. »Vnučki so živahni; Neža se rada pogovarja, Jan in Gašper sta navdušena risarja. Televizije skorajda ne gledamo, saj je veliko drugega: pojemo pesmice, beremo knjige, z Janom igrava Človek ne jezi se ... Ob lepem vremenu se sprehodimo do kmetije, kjer imajo domače živali. Na vodo gremo gledat račke in labode, v mlin pa pogledat, kako meljejo moko. Z ženo jih včasih vzameva tudi na morje,« je povedal ata Viktor, ki je že nekaj let upokojen. »Pa fino je, ker nas ata kar naprej žgečka,« je smeje dodal Jan.

Seveda me je zanimalo tudi, kdo dopoldne skuha. Ja, mama Dragica, saj ata nima časa, ko se pa mora igrati. Ampak sem kaj hitro izvedela od otrok tudi to, da pa ata skuha najboljše ajdove žgance. Viktor Pravst je povedal, da je z otroki samo veselje in da ga otroški smeh pomladi. In še: »Lahko da sem naj dedek, ampak imam ob sebi tudi naj babico.«