Ročna dela so pozabljena umetnost

Darja Jarc ima doma nekaj sto različnih izdelkov in vzorcev ročnih del, starih več kot sto let.

Kamnik - »Nikoli se nisem pretirano zanimala za zgodovino, stare stvari in stare hiše, vse dokler nisem kupila tele hiše,« pravi 60-letna Darja Jarc, ki se je iz Švice, kjer je živela nekaj let, v hišo na obrobju Kamnika preselila pred približno tridesetimi leti.

»Ko smo hišo začeli malo prenavljati, sem na podstrehi odkrila pravi zaklad. Veliko škatlo z nekaj sto vzorci, vezenih, kvačkanih ali klekljanih prtičev. Vsi so signirani, bili pa so last kamniških sester Rupnik, ki so tu živele pred nami. Sestre so bile učiteljice, vse neporočene in prave mojstrice ročnih del, znanje pa so preko takšnih vzorcev, ki so bili pravzaprav učni pripomočki, prenašale na svoje učenke pri predmetu gospodinjstvo.« Poleg številnih vzorcev ima Darja Jarc v omarah, predalih in skrinjah svoje hiše ali pa vsem na očeh razstavljene še mnoge vezene tekstilije – zavese, posteljnino, brisačo, senčilo za luč in mnogo drugih izdelkov, ki jih je v teh letih uspela kupiti na boljšem trgu, predvsem pa so ji številne stvari podarili prijatelji in znanci. Bogata zbirka je pritegnila tudi strokovnjake, saj je iz zbranih prtičev razviden material podlage in niti, tehnike izdelave in vzorci, ki so danes že pozabljeni. »Pozabljena so ročna dela na splošno, zato jaz temu rečem kar pozabljena umetnost. Včasih so se dekleta tega učila že v šoli, vsaka si je morala tudi sama pripraviti poročno balo, izvesti hišno perilo in perilo za svoje otroke, danes pa so tega vešče samo še starejše gospe,« ugotavlja Jarčeva, ki ji ročna dela sicer niso tuja. Kvačka, plete in veze že od mladosti, zato se je v zadnjem letu in pol, odkar ima kot upokojena zdravniška babica več časa, pogumno lotila tudi restavriranja poškodovanih izdelkov.

»Tale prt sem pozimi dobila na bolšjem trgu, ker je bil v tako slabem stanju, da ga je prodajalec želel vreči stran. Že nekaj tednov ga potrpežljivo obnavljam, param, kvačkam in šivam luknje, študiram vzorec in nasploh občudujem delo, ki ga imam pred sabo. Spoštujem tistega, ki je to ustvaril,« razloži in pokaže, kako z drobno kvačko in iglo pozorno obnavlja poškodovan vzorec, ki bo čez nekaj tednov spet tak, kot je bil. »Največ tekstilij uničimo s pralnimi praški, ki so danes zelo agresivni. Takšnih prtov ne smemo prati v vroči vodi, še manj v pralnem stroju s praški, ne smemo jih likati in zlagati, saj na vogalih popokajo. Lahko jih edino namočimo v mlačni vodi in posušimo na zraku,« še doda.