Mednarodna priporočila: Slovenci, delajte dlje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
sobota, 10. maj 2008 / 06:00

Preživeli smo še en praznik dela, tudi tokrat smo na shodih poslušali govore o položaju sedanjega rodu delavcev in posredno tudi tistih, ki so si z delom zaslužili eno temeljnih pravic iz dela - to je pravico do pokojnine.

Ob tem, ko smo v pogovoru z ljudmi slišali za marsikatero zgodbo o revščini in družbeni krivici, je iz zvočnika donela »vladna pesem«: položaj materialno šibkih državljanov, tudi upokojencev, se je v zadnjem času izboljšal. Vlada je povečala otroški dodatek za 8,4 odstotka, zvišala dodatek za velike družine (s tremi in več otroki), z novim zakonom o štipendiranju (veljati bo začel 1. septembra letos) zvečala število prejemnikov in višino štipendij, uvedla oprostitev plačila v vrtcih za drugega in vsakega nadaljnjega otroka ter brezplačno prehrano za dijake, uveljavila pravičnejše usklajevanje pokojnin z gibanjem plač, izboljšala položaj prejemnikov varstvenega dodatka, zvišala dohodninsko olajšavo za ljudi z najnižjimi prejemki, z uvedbo kvotnega sistema izboljšala zaposlenost invalidov, dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti … In napovedala, da bo v prihodnje s svojimi ukrepi več pozornosti namenila določenim skupinam prebivalstva - samskim starejšim ljudem, med njimi še posebej ženskam, ki izkazujejo največjo stopnjo tveganja revščine.

Slovenija za zdaj še vztraja pri sedanjem pokojninskem sistemu, a vse več je opozoril, zlasti iz mednarodnih krogov, da ga bo zaradi dolgoročne finančne vzdržnosti morala spremeniti. Ob koncu aprila je misija Mednarodnega denarnega sklada pripravila v Ljubljani seminar, na katerem so ugotavljali, da je naš pokojninski sistem med najbolj radodarnimi v Evropi, in hkrati priporočili, da naj se Slovenke in Slovenci upokojujejo kasneje, pri petinšestdesetih letih, tako kot se večinoma drugje v Evropi. Vse lepo in prav, a v predvolilnem času je malo verjetno, da bi katera od političnih strank podaljšanje delovne dobe uvrstila v svoj volilni program. Predvolilna tekma za naklonjenost upokojencev pa se je že začela, to dokazujejo tudi pozivi upokojenskih voditeljev, da naj upokojenci resno premislijo, koga bodo jeseni volili.

Ob rob mednarodnim opozorilom in priporočilom doma poteka razprava o tem, kaj je prava osnova za usklajevanje pokojnin – bruto ali neto plača. Razlika je namreč očitna, povprečna bruto plača se je lani v primerjavi z letom prej zvišala za 5,9 odstotka, povprečna neto plača pa za 7,9 odstotka. Če bi torej pokojnine usklajevali z rastjo neto plač, za kar se zavzemajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, bi se lani zvišale bolj kot »le« za 5,3 oz. 5,9 odstotka. V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odgovarjajo, da se pokojnine nikjer v Evropski uniji ne usklajujejo z neto plačami in da je tudi v Sloveniji po zakonu osnova za usklajevanje bruto plača. Usklajevanje z neto plačami bi pomenilo tudi več izdatkov iz pokojninske blagajne, ki pa jih sprejeti finančni načrt ne predvideva.