Elektrarna za zgled in pouk

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 9. maj 2008 / 06:00

Gorenjske elektrarne so tudi uradno odprle največjo slovensko fotonapetostno elektrarno, nameščeno na strehah Biotehničnega centra Naklo v Strahinju.

Strahinj pri Naklem – V sredo so Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjske, pripravile uradno in slovesno odprtje Fotonapetostne elektrarne na Biotehničnem centru Naklo v Strahinju, ki je plod partnerskega sodelovanja med Gorenjskimi elektrarnami in Biotehničnim centrom z namenom izobraževanja, promocije tega obnovljivega vira energije, podporo projektu pa je dalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Slovesnosti, za katero so prijeten program pripravile dijakinje šolskega centra, so se udeležili minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, poslanci državnega zbora, župani, ravnatelji in direktorji iz sosedstva.

Največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji

Fotonapetostna elektrarna v Strahinju, ki je poleg že dveh delujočih tovrstnih elektrarn v Radovljici in na Laborah že tretja fotonapetostna elektrarna Gorenjskih elektrarn, sicer nemoteno obratuje že od 6. septembra 2007 in je do sedaj proizvedla že 30.500 kilovatnih ur ekološko najčistejše električne energije in s tem prihranila 21,3 tone emisij ogljikovega dioksida. Skupna moč je bila ob začetku obratovanja 83 kilovatov, letos pa so jo dopolnili še s 33 fotonapetostnimi moduli, zato je sedanja moč elektrarne 90 kilovatov in je največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji. Predvidoma naj bi letno proizvedla 92.000 kilovatnih ur električne energije, kar zadošča potrebam približno 30 gospodinjstev oziroma pomeni prihranek 113 ton premoga. Vrednost investicije je bila 470 tisoč evrov, dijaki biotehničnega centra pa lahko na posebnem monitorju v šoli spremljajo njeno delovanje.

Dobili energetskega Viktorja

Kot se je pohvalil direktor Gorenjskih elektrarn Marko Čarman, so Gorenjske elektrarne na minulih 10. dnevih slovenskih energetikov dobile priznanje za sonaravni projekt 2008 – tako imenovani energetski viktor, kar predstavlja spodbudo za nadaljnja vlaganja v tej smeri. Aktivno nadaljujejo partnerstvo z izobraževalnimi ustanovami, saj gradijo sončno elektrarno na osnovni šoli v Preddvoru, dogovarjajo pa se že za podoben projekt na osnovni šoli v Tržiču.

Gorenjci prednjačimo pri zeleni elektriki

Distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska je najmanjše tovrstno podjetje v Sloveniji, vendar se lahko s svojo hčerinsko družbo Gorenjske elektrarne pohvali z najvišjim deležem električne energije iz obnovljivih virov in največjim številom odjemalcev, ki se oskrbujejo z zeleno elektriko. Zeleno elektriko proizvajajo v 13 malih hidroelektrarnah in omenjenih treh fotonapetostnih elektrarnah s skupno močjo 144 kilovatov. Gorenjci se očitno zavedamo odgovornosti za ohranjanje okolja za boljše in kakovostno življenje naših potomcev. Prihodnost okolja je na mladih plečih.

Trajnostni razvoj postaja del vsakdanjika

Trajnostni razvoj postaja v Biotehničnem centru Naklo del vsakdanjika, saj ga skušajo konkretizirati v vsakdanji praksi, je na slovesnosti poudaril direktor Biotehničnega centra Naklo Marjan Pogačnik. Že leta 2002 so se namreč usmerili v pridelovanje hrane na ekološki način in v letu 2005 že dobili ekološki certifikat za ekološko pridelane kmetijske izdelke. Skupaj s Kmetijskim inštitutom so kot prvi pri nas poskusno izdelali prvi biodizel, za ogrevanje vode pa uporabljajo toplotno črpalko. Po načelu javno-zasebnega partnerstva so ustanovili medpodjetniški izobraževalni center, kar je dober zgled sodelovanja s podjetji v praksi. Podatki o delovanju fotonapetosne elektrarne so med dijaki in študenti vzbudili precejšnje zanimanje in upajo, da jih bodo spodbudili k razmišljanju o podobnih napravah doma. Upajo na nadaljnje dobro sodelovanje z Elektro Gorenjsko in Gorenjskimi elektrarnami in načrtujejo ureditev posebne energetske učilnice, v kateri bi se radi poleg s sončno energijo ukvarjali tudi z izkoriščanjem biomase, s čimer bi se radi približali modelu energetske samooskrbe.

Evropa že ukrepa

»Katastrofalni dogodki pri nas in po svetu nas prepričujejo, da energetsko potratnega načina življenja, ki vedno huje onesnažuje naše okolje, ne moremo več nadaljevati. Evropa želi biti predhodnik, vzor za drugačen pristop, zato je pripravila paket ukrepov za drugačen odnos do okolja, pri čemer imata večja učinkovitost pri rabi energije ter čim večji delež obnovljivih virov posebni pomen,« je na slovesnosti poudaril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Slovenija je pri tem dobila cilj, da do leta 2020 zagotovi četrtino končne porabe energije iz obnovljivih virov. Tovrstnih premikov – ne nazadnje velja to tudi za to fotonapetostno elektrarno – pa ni mogoče uresničiti brez finančnih spodbud, zagotovljenega odkupa energije in plačevanja razlike v stroških proizvodnje energije, kar vse želijo še poglobiti s pripravljenimi spremembami energetskega zakona.

Nove tehnologije so izziv

Nedvomno bodo tehnologije pridobivanja energije iz obnovljivih virov še napredovale in se razvijale, kar z ukrepi učinkovitejše rabe energije ter iskanjem rešitev za shranjevanje energije – kot možna oblika se ponujajo vodikove celice – pomeni priložnost za številna podjetja. Razvijanje široko razvejane in učinkovite mreže tudi malih proizvajalcev električne energije pomeni tudi večjo stabilnost celotnega elektroenergetskega sistema. Spremembo miselnosti je treba tlakovati v izobraževalnih institucijah, zato imajo fotonapetostne elektrarne na šolskih objektih še poseben pomen, je zaključil minister Vizjak.