Moj moto je destabilizacija

Abonmaji in številni dogodki v Domu kulture Kamnik, Vrtomirov prstan ob srednjeveških dnevih, Kamfest, oživitev Šutne s hišami umetnosti in po novem tudi Medana pred Medano je le nekaj kamniških kulturnih projektov, za katerimi stojijo mladi člani Kulturnega društva Priden možic. Njihov predsednik je 33-letni Kamničan Goran Završnik.

Kamnik se že nekaj let lahko pohvali z zelo pestrim kulturnim dogajanjem in ko se povprečnemu obiskovalcu tovrstnih prireditev zazdi, da je vse skupaj tesno povezano s Kulturnim društvom Priden možic, njihov vodja – ki ga povečini vidimo v zaodrju z izvijačem in podaljškom v roki – skromno, a odločno pripomni, da vseh zaslug le ne moremo pripisati le njim.

»Marsikdo dobi tak občutek in tega se kar nekoliko bojim, ker to preprosto ni povsem res. Že v 90. letih je veliko ljudi v Kamniku delalo na kulturi, a so bili pogoji drugačni. Dom kulture je bil zanemarjen, podobno je bilo tudi s festivali, ki takrat enostavno še niso bili tako popularni, kot kasneje, ko smo s tem začeli mi. Sam zato največkrat rečem, da smo bili preprosto ob pravem času na pravem mestu. Konec 90. let smo imeli za sabo že nekaj dobrih projektov, ljudje so nas spoznali, občina nam je zato zaupala in leta 2002 smo dobili v upravljanje Dom kulture Kamnik,« začetke uspešnega dela v Kamniku opiše Goran Završnik, predsednik omenjenega društva, ki združuje samo mladino, natančneje šest operativnih članov, ki zagnano – z obilo volje, pa tudi znanja, oblikujejo velik del kulturnega dogajanja v Kamniku.

»Naša prednost je bila in je še vedno celostna ekipa, saj znamo delati tudi s tehniko, med vsemi člani pa sem Kamničan le jaz. V Kamniku smo preprosto začutili veliko priložnost, mesto ima ogromno potencialov, imeli smo mir za delovanje in vodenje Doma kulture smo izkoristili za to, da smo začeli delati še druge projekte in to je pri vsem skupaj tudi najboljše,« pravi Goran, ki je prva znanja in največ izkušenj pridobil v gledališki in lutkovni šoli GILŠ KODUM, ki sicer ne deluje več, je pa na kulturni trg poslala kar nekaj danes prepoznavnih obrazov – Matjaža Javšnika, Marka Mandiča, Lucijo Čirovič in druge. V tej neakademski gledališki šoli se je spoznal z različnimi področji, dobil je širok spekter znanj, predvsem pa vrsto poznanstev, ki jih pri svojem delu uspešno koristi še danes.

Skladno z evropsko miselnostjo in kulturno politiko, ki v ospredje postavlja medkulturni dialog in sodelovanje na različnih področjih, tudi Goran – ki je jeseni diplomiral na mednarodni šoli European Diploma of Cultural Management v Bruslju, kot največjo prednost njihovega delovanja vidi v tem, da preprosto znajo povezati različne dejavnike, združiti akterje in vzpodbuditi različna gibanja. Največji tovrstni projekt, ki se bo letošnjega avgusta odvil že petič, in zagotavlja, da za mladostniško zagnanostjo organizatorjev stoji tudi obilica znanja in izkušenj s področja kulturnega managementa, je gotovo Kamfest. »Vsako leto skušamo ta festival narediti še širši, še bolj zanimiv, z novimi vsebinami. Večina ljudi tega niti ne opazi, a nič hudega, ker jih tisti, ki jih opazijo, opazijo toliko bolj in to nam še več pomeni. V sodelovanju s kamniško knjižnico letos pripravljamo novost, saj bomo znan mednarodni pesniški festival iz Medane za nekaj dni preselili v Kamnik – Medana pred Medano bo potekala prav v sklopu Kamfesta.« Pogodbe z glasbeniki še niso podpisane, pogovori še potekajo, a Goran kljub vsemu izda, da si želijo na oder nad Kamnikom letos med drugim pripeljati Magnifica, predvsem pa Oliverja Dragojevića, ki naj bi zapel s kamniško Klapo Mali grad. »Prav produkcija je tisto, kar naredi festival dober. Nastopi glasbenikov se kupujejo na t. i. šopingu, kakor radi rečemo, a dober kulturni manager ne kupuje, saj to lahko naredi vsak – dober skrbi tudi za lastno produkcijo, za nek nastop, ki je narejen izključno za ta festival,« svoje želje in načrte predstavi Goran Završnik, ki se med drugim lahko pohvali tudi že z enim viktorjem – letos je namreč skupaj z ostalo ekipo prejel viktorja za oddajo Štafeta mladosti, pri kateri sodeluje že od samega začetka.

Kultura je namreč njegov način življenja, in kot sam pravi, počne zelo različne stvari. Dolgoročno se vidi povezan z uličnim gledališčem, energijo pa črpa v uspehih, ki jih zaradi poznavanja področja pri njegovem delu ne manjka. »V Sloveniji se še vedno najbolj prodaja pop kultura, ki ne zahteva veliko možganov, v Evropi pa je v ospredju multikulturalnost. Moj moto v kulturnem managementu je destabilizacija, saj sem mnenja, da lahko – če vse poteka v redu, hitro zaspimo, pademo v neko rutino, kar pa ni dobro. Vedno je treba stremeti k spremembam, izboljšavam, čeprav si nenehno prizadevamo, da bi stvari potekale urejeno in tako, kot je treba,« predstavi svoj pogled in se naveže na najnovejši projekt, s katerim si skupaj s svojo ekipo prizadeva, da bi Kamnik postal lokalna kulturna prestolnica. Šutno, staro srednjeveško ulico, ki so ji mnogi nadeli pomenljivo ime Ulica duhov, si namreč želijo oživiti s hišami umetnosti – doslej zapuščenimi stavbami, ki bi jih najeli in v njih uredili manjša kulturna središča za gledališče, glasbo, ples, film in druge zvrsti umetnosti. »Mnogi menijo, da Kamnik potrebuje večjo kulturno dvorano, a obstoječa s 300 sedeži je za nas povsem dovolj. Veliko bolje bi bilo urediti več manjših prizorišč, da bodo domači glasbeniki in umetniki, ki jih v Kamniku res ne manjka, imeli možnost nastopati tudi doma, ne pa da odhajajo in ostajajo v Ljubljani in drugih mestih. Predvsem pa si prizadevamo ljudi zvabiti od doma in jim približati kulturo, kar nam bo uspelo le z dostopnostjo in odprtostjo. Pri tem moramo biti strašno posebni, saj ljudje ne marajo, da jih po naporni službi ponovno nekam zapreš in posediš. To ni pravi pristop, čeprav za zdaj ponujamo le to. In s tem ne smemo in nismo zadovoljni in prav to je ta destabilizacija,« zaključi Goran, ki v Kamniku vidi še veliko možnosti, s tem pa tudi idej, ki jih še namerava uresničiti.