Trije koristni nasveti

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: Nasveti / sreda, 7. maj 2008 / 06:00

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Torek, 19. junija

Domov se vrnem ob desetih in imam še več kot dovolj časa, da se uredim za srečanje s predsednikom države Janezom Drnovškom. Čeprav se z njim ne srečam prvič, sem kar nekoliko živčna; zanj imam pripravljenih sto in eno vprašanje, če se tako izrazim, vendar bi vsa ta moja vprašanja v bistvu pomenila eno veliko neproduktivno zmedo. Sklenem, da se prepustim predsednikovi presoji o tem, kaj je zame, ki sem na samem začetku spopada z boleznijo, najpomembneje.

Skočim pod tuš, se diskretno naličim (tudi oziroma predvsem zaradi lastne samopodobe, na videz sem namreč precej »zdelana«), in ker imam še več kot dovolj časa, se udobno namestim v fotelj in vzamem v roke knjigo Louise L. Hay Moč je v tebi.

Knjiga se mi odpre pri osmem poglavju, ki nosi naslov Kako naj se ljubimo. Z odpuščanjem in opustitvijo slabih navad, svetuje avtorica. »Ko odpustite in opustite, vam pade velikansko breme z ramen in odprejo se vrata ljubezni do samega sebe.« Sledijo napotki oziroma načini, kako pridemo do samoljubezni.

Prvi nasvet: prenehajmo se kritizirati. »Verjetno je najpomembnejša odločitev, da se prenehamo kritizirati. /…/ Neznansko pomembno je, da v sebi oblikujete in gradite občutek lastne vrednosti in veljave. Ko se namreč počutimo ne dovolj dobre, najdemo načine, da ostanemo v stanju bednega počutja. Ustvarjamo bolezen ali bolečino v telesu; odlašamo s stvarmi, ki bi nam koristile; svoje telo zlorabljamo s hrano, alkoholom in mamili.«

Drugi nasvet: pogum velja. Ali, kot pravi Louise L. Hay: »Ne smemo se več plašiti. Mnogi se strašimo z mislimi, prepolnimi strahu, zato vidimo situacije v slabi luči. Pomislimo na majhno težavo in napravimo iz nje ogromno pošast. /…/ Podobni smo otroku, ki si predstavlja pošasti pod posteljo in ga nato popade groza. /…/ Bolni ljudje počnejo take stvari v veliki meri. /…/ Če se zalotite pri navadi, da kar naprej obujate negativno misel ali situacijo v svojem umu, poiščite podobo, s katero bi jo želeli nadomestiti. Lahko gre za lep razgled ali sončni zahod, cvetice, šport ali kaj drugega, kar imate radi.«

Tretji nasvet: s seboj bodite prijazni, blagi in potrpežljivi. Oren Arnold je nekoč šaljivo napisal: »Dragi Bog, prosim te za potrpežljivost. In rad bi jo takoj.« Louise L. Hay: »Potrpežljivost je orodje, ki ima veliko moč. Veliko nas trpi, ker pričakujemo takojšnjo zadovoljitev. Nimamo potrpljenja, da bi na kar koli čakali. /…/ Pomislite, da je vaš um podoben vrtu. Na začetku je vrt kos zapuščene zemlje. Na njem imate mogoče veliko robido sovraštva do samega sebe in kamnov obupa, jeze ter skrbi. /…/ Ko nekaj teh stvari očistite in je prst primerna za sajenje, posejte nekaj semen ali posadite sadiko radosti in sreče. /…/ Če boste potrpežljivi, se bo vrt bohotil in razcvetel. Enako velja za um /…/« (Se nadaljuje.)