Negotova usoda apartmajev

Občina Kranjska Gora vztraja na tem, da mora v Jasni stati gostinski lokal in ne apartmajski objekt. Lastnik prepričan, da dela v skladu z zakonom.

Kranjska Gora - Poročali smo že, da je upravno sodišče zavrglo tožbo Občine Kranjska Gora, ki nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja za stavbo, ki je že pred dvema letoma nastala na pogorišču nekdanjega gostinskega objekta ob jezeru v Jasni. »Zaradi varovanja javnega interesa bomo vztrajali do konca,« je prepričan kranjskogorski župan Jure Žerjav. »Občina bo uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, da prepreči uporabo apartmajev v Jasni.« Kot še poudarja župan, gre v Jasni za eno najbolj občutljivih lokacij v Kranjski Gori, za prostor, ki je pomemben za vso občino in so ga zato v svojih prostorski načrtih namenili izključno gostinski dejavnosti.

Kljub temu je upravna enota Jesenice lastniku, družbi Jasna, izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo apartmajskega objekta, to odločitev pa je po pritožbi občine kot drugostopenjski organ potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter pred kratkim upravno sodišče. Na Občini Kranjska Gora so prepričani, da pristojne službe pri odločanju v zadevi niso upoštevale vseh dejstev in da so napačno uporabljale določbe občinskih predpisov. »O tem govori že dejstvo, da je ista upravna enota najprej zavrnila, potem pa za isti poseg izdala gradbeno dovoljenje. Res je, da je v času, ko je bila izdana prva odločba, še veljal Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora, ki ga je Ustavno sodišče v začetku leta 2007 razveljavilo, vendar pa se predpis, ki jasno in nedvoumno določa izrabo in dovoljene dejavnosti v obstoječih objektih, ki presegajo splošna merila in pogoje, ki veljajo na določenem območju, v tem času ni spreminjal,« poudarja Boštjan Pristavec, vodja oddelka za prostor na Občini Kranjska Gora. Kot pravijo na občini, je bistvo problema različno tolmačenje občinskih prostorsko ureditvenih pogojev, ki naj bi za omenjeno območje ob Jasni prepovedovali povečevanje kapacitet in širitev dejavnosti za obstoječe objekte. »V bistvu gre za precendenčni primer, kako ravnati, ko pripravljavec, to je občina, in upravna enota, pristojna za izdajanje gradbenega dovoljenja, različno interpretirata isti dokument. Zdi se nam nesprejemljivo, da občina opredeli pogoje za posege v prostor na svojem območju, potem pa na to, kako se jih upošteva, nima več nobenega vpliva,« je prepričan Rajko Puš, direktor občinske uprave.

Vztraja pa tudi lastnik, družba Jasna. »Preden smo po požaru začeli gradnjo nove stavbe, je naš projektant pregledal prostorske akte in na tej podlagi pripravil načrt za stavbo z enajstimi apratmajskimi enotami. Da imamo prav, je zdaj potrjeno že tretjič, zato menimo, da občina izrablja izredna pravna sredstva, zaradi česar nastaja velika gmotna škoda,« je povedal Mitja Peternel, predsednik nadzornega sveta družbe Jasna. »Da smo bili pripravljeni na dialog, dokazuje naš predlog občini, da nanjo prenesemo del parkirišč in da del objekta namenimo tudi gostinski dejavnosti. Ker smo lastniki velikega dela zemljišča, bi lahko svojo lastnino ogradili in tako preprečili dostop do jezera, pa tega nismo storili. Prepričan sem, da bi občina morala spoštovati odločitev sodišča, in bojim se, da bodo morali gmotno škodo, ki nam jo povzročajo dolgotrajni postopki, plačevati vsi občani Kranjske Gore,« je še dejal Peternel.