Iz starih časov: Berite Sveto pismo
Trubar se je trudil, da bi bil "lubim Slovencom" razumljiv.
»Pri tem prevajanju sem se potrudil glede besed in sloga, da bi ga utegnil z lahkoto razumeti vsak Slovenec, bodisi Kranjec, Spodnještajerec, Korošec, Kraševec, Istran, Dolenjec ali Bezjak. Zaradi tega sem ostal kar pri kmetiškem slovenskem jeziku, kakor se govori na Raščici, kjer sem se rodil. Nenavadnih in hrvatskih besed nisem mogel primešavati niti si novih izmišljati. Če pa je na nekaterih mestih kaj temno povedano in prevedeno, ni treba dolžiti mene ali drugih prevajalcev, marveč evangeliste, apostole in preroke, ki se po načinu in bistvu hebrejskega jezika često temno izražajo in pišejo ter so izpustili nekaj besed. Če sem pa nekatere besede netočno prevedel, se je zgodilo, kakor je zgoraj povedano, zaradi pomanjkljivosti slovenskih besed ali pa utegne biti, da jih nisem znal, ali pa mi morda tedaj niso prišle na misel. Naj bo že kakorkoli, če že nisem vseh besed prevedel ali napisal pravilno ali vsakemu po godu, pričakujem vendar od vas, da boste upoštevali mojo dobro voljo, trud, vnemo in željo, da bi bil rad vse prav in dobro napravil, in da boste priznali moje delo. Zelo pa vas prosim, da bi mi čimprej hoteli s krščanskim namenom javiti pomanjkljivosti in napake, ki bi jih našli in opazili v besedah in črkah, da bi se v bodoče pri prevajanju in pisanju vedel tem bolje ravnati.«
Upal je, da njegovo delo ne bo zaman. »Zaupam v vsemogočnega Boga, da bo s tem našim preprostim in siromašnim jezikom in spisi tudi pri vas, svojih izvoljenih, izvršil svojo voljo, odprl oči vaše duše in pameti ter vam razsvetlil zatemnelo in neuko srce, da spregledate in spoznate pravega Odrešenika, gotovega in stalnega Pomočnika v vseh nadlogah in skušnjavah, o katerem priča vse sv. pismo, namreč našega Gospoda Jezusa Kristusa, kdo je, kaj naroča vsem ljudem v evangeliju, in kaj jim ponuja, da sprejmejo zastonj, z vero. In ker je Gospod Bog tako poskrbel in dopustil, da se naš slovenski jezik šele v teh poslednjih časih čedalje bolje tiska, upam, da boste odslej pošiljali v šolo in dali poučevat v čitanju in pisanju ne samo tisto vašo mladino, ki jo nameravate poslati v tuje dežele, ampak tudi tisto, ki jo obdržite doma …«
In še sklepni stavki: »Berite deveto pridigo sv. Ivana Zlatousta o listu Kološanom in Paraclesim Erazma Roterdamskega; tu boste našli, kako ta dva sveta in učena božja moža pošteno in odločno učita in opominjata po božji besedi in po sv. pismu, naj vsakdo, posvetnjak oziroma laik, plemenit, neplemenit, meščan, kmet, rokodelec, sel ali pastir na polju, neprenehoma bere sv. pismo in naj iz njega povsod govori, poje in pripoveduje … In sv. Hieronim pravi, da so kmetje pri Betlehemu, kadar so orali, prepevali Davidove psalme … Dano v Tübingenu, na svetega Primoža in Felicijana dan, ki je devetega junija, v tisočpetstosedeminpetdesetem letu. Vaš vseh vdani služabnik in dušni pastir Primož Trubar, Kranjec.«