Družina Jezeršek, po domače Maticovi, ob mizi v hiši

V dolini sadje ne gnije več

Kmetija Matic s Hotavelj z dolgoletno tradicijo se razvija naprej. Marsikdo jih pozna po naravnem soku, že nekaj mesecev pa stoji tudi nova, v kmečkem stilu grajena hiša.

Hotavlje – Pred sedmimi leti je kmetijo Matic v Poljanski dolini prevzel Danilo Jezeršek, ki je pred kratkim po stricu prevzel tudi Matečonovo kmetijo v Kopačnici. »Danes imamo v hlevu od 20 do 30 glav živine in gospodarimo na 73 hektarjih zemljišč. Naša glavna dejavnost je reja bikov in krav dojilj, že pred devetimi leti pa smo kot dopolnilno dejavnost uvedli predelavo sadja,« je današnje kmečko gospodarstvo opisal gospodar.

Danilu in Ireni Jezeršek ob strani stoji tudi mama Ančka, vse bolj pa pomagajo tudi hčeri Neža in Urša ter sinova Matija in Jure, pri delu jim pomaga tudi Marko Končan. Decembra lani, na miklavževo, so se vselili v novo hišo, ki je izredno zanimiva, saj je zgrajena v tradicionalnem kmečkem stilu. »Spoštujem tradicijo in sem patriot v vseh pogledih, zato sem želel graditi avtohtono kmečko hišo, ki se je ne bi sramovali niti pred več kot sto leti in ne danes,« pravi Jezeršek. Prostori so klasično razporejeni, vrata so masivna, na oknih gavtre (križi), v hiši pa kmečka peč, mentrga, skrinja, v kuhinji zidan štedilnik, pred hišo pa garkeljc (vrtiček). Gospodar je tudi strasten zbiratelj starin, zato so v hiši tudi starejša samostoječa ura, bohkov kot, radio, šivalni stroj in podobno.

Po soku poznani daleč naokoli

Medtem ko je družinski del hiše že urejen, pa na opremo čakajo še turistične sobe. V starejši hiši so Maticovi že uredili apartma s šestimi ležišči, v hiši pa bodo sobe z desetimi ležišči. Gospodar napoveduje, da bo kmalu uredil tudi degustacijsko klet za njihove izdelke. Kot smo omenili zgoraj, so se na kmetiji pred devetimi leti začeli spoprijemati s predelavo sadja in do danes postali prepoznavni daleč naokoli po naravnem soku. »Pred leti smo sadje zgolj stiskali, po nekaj letih pa smo šli v lastno proizvodnjo. Glavni proizvod je sok, predvsem jabolčni, pripravimo pa tudi jabolčni kis, suho sadje in žgane pijače. Dopolnilna dejavnost se je zelo hitro širila, saj so naše proizvode za kvalitetne spoznali v boljših restavracijah,« pojasni Danilo Jezeršek.

Njihov sok je danes razprodan. Tržno nišo so našli celo v severni Italiji, ki je poznana po proizvodnji jabolčnih sokov. Pred leti so oskrbovali zgolj nekaj restavracij, z leti pa se je dober glas o njihovem soku tako razširil, da so pred meseci podpisali pogodbo z italijanskim zastopnikom. Pa vendar sosednja država ni edina tuja dežela, kjer se pojavljajo Maticovi sokovi; letos so ga prvič poskusili na Danskem, znan je tudi v Bruslju. »Seveda ne zanemarjamo niti slovenskega trga, saj smo prisotni v najboljših restavracijah na Primorskem, Gorenjskem in v Ljubljani. V ponudbi jih imajo kot dopolnilo celo primorski vinarji,« pravi gospodar.

Osnova bo vedno kmetovanje

Zaradi nenehnega širjenja proizvodnje so na kmetiji v zadnjih letih veliko investirali, tako v tehnologijo predelave sadja kot v prostore in za to pridobili tudi evropski denar. Danes nimajo le kmetije in dopolnilne dejavnosti, ampak sodobno proizvodnjo z vrhunsko tehnologijo, vendar Jezeršek zagotavlja, da brez kmetovanja ne bi mogel živeti. »Kmetijska dejavnost je osnova in je ne bomo nikoli opustiti, da bi se ukvarjali z masivno proizvodnjo predelave sadja,« pravi. Največ poudarka namenjajo proizvodnji soka in kisa. Trenutno proizvajajo tri vrste sokov, največ jabolčnega, sledita hruškov in mešani sok. V načrtu imajo tudi proizvodnjo balzamičnega kisa. »Tehnologija izdelave je dolgotrajna in zahtevna, vendar prinaša tudi veliko dodano vrednost. Po balzamičnem kisu pri naših kupcih velja veliko povpraševanje, saj vedo, da bomo pripravili najboljšega,« pojasni gospodar Danilo.

Dopolnilna dejavnost Maticovih se odraža tudi v širšem okolju, saj jeseni odkupijo veliko sadja s kmetij iz vse Poljanske doline. »V veselje mi je videti, da danes že marsikateri mladostnik ali otrok ve, da bo lahko s pobranim sadjem tudi nekaj zaslužil. Tako naše avtohtone vrste sadja v dolini ne obležijo na tleh oziroma ne zgnije,« pravi Danilo Jezeršek. Možnosti za razvoj kmetije je veliko, kam bo šel naš razvoj pa je odvisno tudi od želja otrok, pove sogovornik. Kot smo omenili že zgoraj, je ena od njih tudi turizem. Že sedaj se na kmetiji ustavi veliko turistov, ki si ogledajo zanimivo predelavo sadja in novo hišo, ki je zgrajena »po starem«. V njej bodo kmalu urejene turistične sobe, ob Sori imajo že nekaj časa urejen prostor za piknike. Glede na podjetnost Jezerškovih s Hotavelj, ostaja le še eno vprašanje: kateri od otrok bo prevzel turizem?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 7. julij 2015 / 07:00

Gorenjski glas, št. 54

Gorenjski glas, 7. julij 2015, št. 54

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. julij 2021 / 17:14

Pred tekmo

Pred nogometnimi tekmami je v navadi namakanje travne površine z vodo z namenom pospešiti igralno hitrost. V Domžalah pa so pred tekmo dodobra poškropili tudi žogo – kdo ve, morda zato, da bo čim v...

Kranj / ponedeljek, 26. julij 2021 / 17:12

Standard bodo prenovili

S celovito rekonstrukcijo male hidroelektrarne Standard na reki Kokri v Kranju bodo povečali njeno proizvodnjo električne energije skoraj za polovico.

Jesenice / ponedeljek, 26. julij 2021 / 14:39

Parkirnina tudi na jeseniški strani Vintgarja

Od predprejšnjega tedna je treba plačevati parkirnino pri pokopališču na Blejski Dobravi, kjer parkirajo tudi številni obiskovalci soteske Vintgar.

Naklo / ponedeljek, 26. julij 2021 / 13:52

Spomin na blokado mostu

Pred tridesetimi leti so jugoslovansko armado pri prodiranju na Gorenjsko blokirali tudi na viaduktu čez Tržiško Bistrico.

Kranj / ponedeljek, 26. julij 2021 / 13:48

Razmišljajo o stanovanjskem skladu

V Kranju ob snovanju Stanovanjskega programa za obdobje 2021–2026 razmišljajo, da bi pomanjkanje javnih najemnih stanovanj reševali tudi z ustanovitvijo občinskega stanovanjskega sklada.