Anže se med kralji dobro počuti

Besedilo: Vilma Stanovnik
sobota, 3. maj 2008 / 06:00

Hrušičan Anže Kopitar si je v dveh sezonah igranja v ekipi Los Angeles Kings pridobil sloves odličnega hokejista, s pridnim nabiranjem točk pa je postal tudi samozavesten.

S slovesnim odprtjem se pred dnevi v Kanadi začelo letošnje svetovno hokejsko prvenstvo elitne skupine. V ekipi slovenskih hokejistov je tudi 20-letni Hrušičan Anže Kopitar, ki je že drugo leto zapovrstjo preživel sezono čez lužo v Los Angelesu, kjer je v ligi NHL pridno tresel mrežo za ekipo Los Angeles Kings. Ker se ekipa ni uvrstila v končnico lige, saj je tekmovanje končala na 29. mestu, je bil Anže sredi aprila že doma. Čeprav je vedel, da ne prihaja na počitnice, saj je takoj odšel na reprezentančne priprave v Maribor, pa se je razveselil domačih krajev in znanih obrazov.

Življenja v Ameriki si se v zadnjih dveh letih že privadil. Se rad vračaš domov?

»Priti domov je vedno lepo. Kljub dolgi poti se tega vedno veselim, doma je pač doma in to ne bo nikoli drugače.«

Ko si lani odhajal nazaj v Los Angeles, je bila tvoja želja, da še napreduješ, pa tudi da napreduje moštvo, za katero igraš. Kako si zadovoljen?

»Zase lahko rečem, da sem s sezono lahko zadovoljen, odigral sem vsaj tako, kot sem načrtoval, ali celo bolje in tako dosegel vse cilje. Lahko povem tudi to, da sem se letos počutil še bolje kot v prvi sezoni, saj sem že precej vedel, kaj se dogaja na ledu in okoli njega, kakšno je igranje v ligi NHL. Tako sem bil res lahko sproščen. Glede ekipe Los Angeles Kings pa moram povedati, da smo mlada ekipa, in vsaka tekma pač prinese nove izkušnje. Ekipa se počasi gradi in mislim, da bomo v nekaj letih precej boljši.«

V zadnji sezoni je bila s teboj v Ameriki tudi družina. Kako ste se ujeli?

»Meni je to zelo ustrezalo, bolj sem se počutil doma. Res je sicer, da mi je bil Los Angeles všeč tudi že prej, toda če imaš ob sebi družino, nekoga svojega, ki mu lahko zaupaš, je seveda še toliko lepše. Biti s svojimi, z družino, je nekaj neprecenljivega in tega sem se zadnja leta, ko sem bil veliko od doma, še bolj zavedel. Tako oba starša kot brat, pa tudi punca, ko je bila na obisku, so mi stali ob strani, me skušali razumeti v težkih trenutkih in me razvedriti.«

Je bilo med sezono veliko težkih trenutkov?

»K sreči ne prav veliko. Še najtežje je bilo po zaporednih porazih naše ekipe in takrat sem najbolj potreboval družbo in sprostitev.«

Ali ostajaš v ekipi Kraljev?

»Pogodbo imam še za prihodnje leto, kako bo naprej, pa težko rečem. O tem se lahko začnem pogovarjati šele po 1. juniju. Če bi izbiral sem, bi se morda odločil za ekipo Detroita, ki mi je všeč že od malega. Zadnji dve leti pa me je navdušilo tudi razpoloženje na tekmah v Kanadi, tako da bi morda izbral tudi kakšno od kanadskih ekip.«

Si vmes čez lužo spremljal domače hokejsko dogajanje?

»Spremljal sem večino vsega, kolikor je bilo mogoče, prek interneta, pa tudi z očetom, ki je nekajkrat prišel domov na reprezentančne zbore, sva se pogovarjala o tem, kaj se dogaja. Sedeč po vsem, posebno po izkušnjah v ligi EBEL pa si obetam, da bo naša ekipa dobro igrala tudi na svetovnem prvenstvu, saj si seveda vsi želimo obstanek med najboljšimi.«