Torej, v Rigo

Prevozili smo prvih 3000 kilometrov.

Najbrž niti sami nismo vedeli, zakaj in kako, ampak kar neslo nas je proti glavnemu mestu Latvije Rigi. V prvem večjem mestu je Stare sicer še razmišljal, da bi našel kakšno primerno gumo za današnji čas nekoliko neobičajnih dimenzij (125 x 15), a je in bo to vse do Švedske ostalo le pri pobožni želji. Ventspils, tole zna biti zanimivo, smo se odločili za večje mesto na obali. Če ne drugega, gremo preverit, če je voda kaj bolj mrzla, kot dvesto kilometrov južneje. Plaža je podobna: mivka, veter, mrzlo morje z nekaj pogumneži, kar bi v našem prevodu pomenilo, obrat za 180 stopinj in skupinski odhod nekam v zavetje.

Na parkirišču opazimo simpatično dekle, uf…, zelo simpatično dekle, ki se pred spačkom v manekenskih pozah nastavlja mami za fotografskim aparatom. Mojemu: »You Like This Car,« je sledil njen meden: »Yes. It's very nice car.« Ah ja. Smer Riga. Slabih dvesto kilometrov. Uh, se je vleklo. Obema, tako meni kot Stariju se je »na cajte« spalo. V takih trenutkih seveda koristi le postanek, pa naj se na poti še tako mudi pravočasno ujeti cilj. Sicer pa, kot sem že pred meseci napisal, se nam na potovanju v glavnem ni mudilo in smo v vsem in vselej delovali prav »po dopustniško«. Še ko je kaj crknilo, smo na zadevo gledali zelo »na izi«. No, ob takih zaspanih vožnjah še kako prav pride okrogla številka prevoženih kilometrov na naših števcih. Postanek pri 3000 kilometrih in seveda »ta kratek«, ki tudi nama s Starijem požene kri po žilah. Ne bom moraliziral, da se tega na cesti ne dela. Tudi mi pijani ne sedamo za volan, ampak red je red, okrogle je treba primerno obeležiti. Med potjo opažamo, da je podeželje tu v primerjavi z mestom nekoliko zapostavljeno. Menda je tudi ruska mafija v Latviji bolj močna kot v ostalih dveh Baltskih državah. Razmišljanj dovolj do večera, ko pred seboj ugledamo Rigo.