Med sosedi 88

V soboto, 26. aprila, so se v Selah na Koroškem spomnili 65-letnice obglavljenja trinajstih žrtev iz Sel in okolice.

Slovesnost so skupno organizirale vsa društva, ki delujejo v Selah, in organizacije Slovencev na Koroški ravni, govorniki pa so bili dr. Valentin Inzko, Milena Olip, Peter Kuchar in župan občine Sele Engelbert Wassner. Po maši in polaganju vencev so na spominski proslavi v farnem domu prikazali tudi film Šest desetletij pozabe. Selane so 29. aprila 1943 obglavili v dunajski Sivi hiši, na smrt pa jih je pred tem 9. aprila na deželnem sodišču v Celovcu obsodil nacistični senat, ki mu je predsedoval zagrizen nacist dr. Roland Freisler. Obglavljeni so bili Florijan Kelih, Franc Gregorič, Franc Weinzierl, Ivan Dovjak, Urh Kelih, Nuša Oraže, Jurij Pasterk, Tomaž Olip, Micka Olip, Franc Pristovnik, Jakob Oraže, Miha Županc in Janez Oraže. Štirinajstega, Tomaža Olipa z Obirskega, pa so 19. aprila do smrti pobili v ječi. Obsodba je bila na splošno uperjena proti Slovencem, še posebej iz okoliša Železna Kapla, Borovlje, Sele in Obirsko. Vsi obsojeni in umorjeni so bili Slovenci, kar so v sodbi še posebej zapisali. Kako zagrizen nacist je bil sodnik Roland Freisler, pove podatek, da je bilo med njegovim predsedovanjem sodišču na smrt obsojenih nad 5200 ljudi, od katerih je polovici določil sodbo sam. Konec leta 1944 je na celovškem deželnem sodišču na smrt obsodil Ročičjakova starša iz Škocjana in Mičejevo mamo in njeno hčer iz Šentvida v Podjuni, ki so jih v začetku leta 1945 obglavili v Gradcu. Spomin na umrle rojake vsako leto združi ljudi iz večinoma še slovenskih krajev in jih opominja na težke čase, ki jih je morala preživeti slovenska skupnost na Koroškem. Spomin na žrtve iz Sel so včeraj s »spominsko hojo« obudili tudi v Celovcu. Udeleženci so se zbrali na grajskem dvorišču, kjer je bil med drugo svetovno vojno sedež gestapa, sedaj pa je v njem muzej moderne umetnosti Koroške, od koder so hodili do deželnega sodišča, kjer so bili Slovenci leta 1943 in 1944 obsojeni na smrt.

Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi spomnil dogajanj med letoma 1938, ko so oblast v Avstriji prevzeli nacisti, in letom 2008, saj so bile v teh letih načrtno kršene pravice Slovencev na Koroškem. Zapisal je, da je vedno pripravljen na dogovor s koroško politiko, ki pa mora upoštevati sodbe avstrijskega ustavnega sodišča in skladno z zakoni in Avstrijsko državno pogodbo pomagati slovenski manjšini. Narodni svet pozdravlja »Iniciativo za pravno državo«, v kateri so znane koroške in avstrijske osebnosti in se zavzemajo za obrambo demokracije in pravne države na Koroškem.