Loka v podobah zapisana

Besedilo: Igor Kavčič
torek, 29. april 2008 / 06:00

V Galeriji Škofjeloškega gradu bo celo leto na ogled razstava z naslovom Loška krajina v podobah zapisana.

V začetku aprila smo na Škofjeloškem gradu v tamkajšnji galeriji spremljali enega izmed osrednjih dogodkov letošnjega leta v Loškem muzeju, razstavo z naslovom Loška krajina v podobah zapisana, ki ga je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk. Na razstavi so na ogled postavljena dela 24 slovenskih umetnikov, ki jih je pri ustvarjanju navdihovala tudi krajina Škofje Loke in okolice, ter obeh dolin. Razstava na neki način ponuja vpogled v kontinuiteto razvoja krajinskega slikarstva in fotografije na tem geografskem območju od impresionizma do današnjih dni.

Razstava se začne z deli impresionistov, zajame domače in druge slovenske umetnike, ki so na Škofjeloškem ustvarjali po drugi svetovni vojni, se »prelomi« s fotografskim delom, v katerem so vsekakor izstopajoča dela »petega impresionista«, kot se uveljavlja izraz za fotografa Avgusta Bertholda, in konča z deli sodobnih likovnih ustvarjalcev. »Škofja Loka je rojstni kraj moderne slovenske umetnosti, je gostoljubno mesto, ki je na začetku prejšnjega stoletja sprejela naše umetnike Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Mateja Sternena. Ti so izbrali krajinsko sliko namesto zgodovinskega, ali alegoričnega figuralnega slikarstva in s tem ugotovili, da je slovensko narodno prebujenje mogoče edino iz narave in ne iz zgodovine …,« je bila v kratki predstavitvi razstave po umetniški plati nekoliko provokativna dr. Nadja Zgonik, ki je sodelovala tudi izboru del za razstavo. Gre seveda za selektiven izbor umetnikov in njihovih del, ki nekako sodijo v koncept razstave. Pri tem zagotovo niso zajeti vsi pomembni upodobljevalci loške krajine, je pa po besedah avtorjev razstave zajeta rdeča nit, ki jo napoveduje že sam naslov razstave. Tako so na ogled dela že omenjenih treh impresionistov, ki so slikali tudi na Loškem, ob njih pa še umetnikov, kot so: Gvidon Birolla, Avgust Černigoj, France Mihelič, G.A. Kos, Janez Sedej, Ive Šubic, Vida Fakin, Peter Adamič, Franc Novinc, France Slana, Andrej Jemec, Boris Jesih, Herman Gvardjančič, Berko, France Košir, Konrad Peternelj – Slovenec, Skupina OHO ter fotografov Avgusta Bertholda, Edija Šelhausa, Toneta Mlakarja in Tomaža Lundra. »Razstava pokriva dobo stotih let razvoja likovne umetnosti na Loškem, ožje ali širše vezane s pojmom krajine,« je povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar.

Predsednik dr. Danilo Türk je v slavnostnem nagovoru poudaril večnost tematike razstave, predvsem pa tudi pomena, ki so ga imeli slovenski impresionisti, ki so tudi na Škofjeloškem iskali navdih za svoje umetniško ustvarjanje. »S tem so podobo Slovenije in slovenskega naroda ponesli tudi v širši evropski kulturni prostor in dlje v svet.« Omenil je tudi, da je sam v New Yorku, kjer je nekaj let živel in deloval, našel marsikakšno delo slovenskega slikarja iz tega časa. Župan Igor Draksler je bil duhovit: »Škofja Loka je galerija narave, tokrat imamo na Škofjeloškem gradu naravo v galeriji.«

Dodatek k razstavi je zajeten katalog, ki ga je oblikoval Miljenko Licul, v katerem so predstavljena razstavljena dela, o pomenu loškega barbizona za slovensko likovno umetnost pa pišejo dr. Nadja Zgonik, dr. Andrej Smrekar, dr. Milček Komelj, dr. Sarival Sosič, dr. Barbara Jaki. Besedila so prispevali še Jana Mlakar in Franc Podnar ter zapise o posameznih slikah in avtorjih Barbara Sterle Vurnik in Boštjan Soklič, slednji tudi urednik kataloga. Razstava bo na ogled vse do konca leta.