Praznik uporništva in samozavesti

Osrednja slovenska proslava ob dnevu upora bo v nedeljo, 27. aprila, ob 13. uri v Begunjah.

Gorenjci smo počaščeni, da je letošnja osrednja državna proslava v počastitev 27. aprila, dneva upora, v Begunjah. To je edina letošnja proslava državnega pomena na Gorenjskem. Tudi izbira kraja je pravšnja. Begunje so trdno povezane z uporom proti okupatorju in s trpljenjem tistih, ki so imeli pogum za upor in so bili kaznovani z ujetništvom v begunjskih zaporih ali smrtjo na grajskem vrtu ali v bližnji dolini Draga. Za dobrih petsto zapornic in zapornikov, ki so jih gorenjski partizani maja 1945 osvobodili, pa so Begunje srečen kraj.

Nedeljski praznik upora ima korenine v dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V samostojni Sloveniji smo mu dali novo, širšo vsebino. Izbrali smo ga za praznik slovenskega uporništva in samozavesti vseh slovenskih rodov: od kmečkih puntarjev, ki so dvignili pest zoper požrešne gospodarje, in slovenskih vojakov v Judenburgu, ki jim je bilo dovolj pobijanja, do fantov in mož, ki so šli za generalom Maistrom v boj za Koroško, slovenskih partizanov in pred njimi tigrovcev, ki so imeli pogum in šli v boj za slovensko zemljo in besedo, in številnih znanih in neznanih Slovenk in Slovencev, ki so leta 1991 ubranili slovensko samostojnost.

Zgodovina slovenskega uporništva je blesteča. Ko je bilo treba, so v bran slovenske zemlje in ljudi stopili ljudje različnih prepričanj, nazorov in stanov: verni in neverni, kmetje in delavci, revni in tudi bogati. Njihov ideal je bil mnogo višji: svobodna in od nikogar teptana slovenska zemlja.