Kakovostna streha je več kot le kapa objekta

Funkcija strehe je zaščita pred vremenskimi vplivi, ne le padavinami, ampak tudi vetrom in nihanjem temperatur. Zagotavlja tudi toplotno in zvočno ugodje, hkrati pa kot "kapa" estetsko predstavlja peto fasado.

Pri gradnji ali obnovi strehe morajo investitorji misliti tudi na estetiko, torej obliko strehe, velikost, vrsto in barvo kritine in tudi način pokrivanja in prezračevalni sistem. Vse to jo mogoče doseči s premišljenim in kakovostnim načrtovanjem strehe. Kakšna streha bo na določenem objektu, je v veliki meri odvisno od lege objekta, saj velja, da imamo na Gorenjskem (tudi zaradi obilnih padavin) zelo strme strehe (tudi do 60 stopinj), na Primorskem pa so tradicionalne strehe ravne (zaradi močnega vetra kritino celo obložijo s kamnom). Izbira oblike strehe je torej odvisna od geografske lege v povezavi z vremenski vplivi, ki določajo tudi naklon strehe, posledično pa na to vpliva tudi izbor strešne kritine.

Glede na nagib ločimo tri vrste streh: ravne strehe imajo naklon do pet stopinj, blago naklonjene strehe so z naklonom do 30 stopinj, strme strehe pa vsebujejo naklon z nad 30 stopinjami. Glede na število strešin ločimo ravne strehe in eno- do štirikapne strehe, šotoraste (brez slemena) in mansardne strehe. Kakšno streho izbrati, je pravo vprašanje za investitorja, ki najbolje ve, ali bo prostor tik pod streho izkoristil za bivalne prostore ali pa bo ta prostor uporabljal zgolj za odlaganje odvečne šare ali pa pod streho ne bo ničesar, razen dobra izolacija in požarna zaščita.

Če je v preteklosti pri gradnji zasebnih hiš veljalo, da so se je investitorji v veliki meri lotevali z domačimi mojstri, pa danes ni več tako. Tudi zato lahko že dalj časa opažamo veliko pomanjkanje mojstrov na različnih področjih. Tako je tudi z mojstri za strehe, zato tudi na Gorenjskem velja, da je najem dobrega tesarja, kleparja in krovca vse bolj dragocen.

Prenova ali gradnja strehe

Najprimernejši čas za prenovo strehe je spomladi ali jeseni, razlog pa gre iskati v nujnosti popravila v tem letnem času zaradi poškodb strehe pozimi ali pa jo pred zimo nujno popraviti. Vsekakor pa mora biti ob prenovi stabilno vreme in stabilne temperature. Vzrok za obnovo strehe in ostrešja je lahko tudi ureditev podstrešja. Kadar si investitor privošči več, je potrebno streho vzdigniti ali pa narediti frčade, manj zahtevna pa je vgradnja strešnega okna. Pri navadni obnovi strehe tovrstnih del in stroškov ni. Strešno okno je cenejše in dandanes tudi dovolj kvalitetno, le velikost mora biti prilagojena špirovcem. Pri frčadah je strošek večji, morda je treba celo kupiti drugo kritino zaradi manjšega naklona, narediti žlote in podobno.

Pri delu na strehi je eden najpomembnejših varnostnih ukrepov uporaba vrvi, koliko jih mojstri zares uporabljajo, pa ne vemo. Orodje krovcev in tesarjev se v zadnjih sto letih ni bistveno spremenilo, čeprav je v zadnjih letih olajšan transport na streho, poznamo rezalke, vrtalke in drugo ročno orodje, vendar se ročnemu delu ne da izogniti. Na strehi je namreč veliko drobnih del, ki jih morajo mojstri opraviti, in ravno te odločajo o kvaliteti. Za špirovce, letve in opaž se uporablja le smrekov les, saj je najcenejši in najlažji za obdelavo, hkrati pa smreka zelo dobra »nosi« streho. Če bi uporabljali hrastov les, bi bil zelo drag in težak za obdelavo, medtem ko je smreka enostavna in kvalitetna. Dimenzije špirovcev so odvisne od razmikov med legama in od obtežbe, torej od kritine. Na Gorenjskem je potrebno upoštevati tudi sneg in veter. Najbolj znane dimenzije so 10 x 16 centimetrov ali 10 x 14 centimetrov.

Izbira strehe

Na Gorenjskem praktično ne poznamo ravnih streh na družinskih hišah, le na nekaterih večjih objektih, kot so tovarne, šole, bolnišnice, zavodi … Ravne strehe so problematične zaradi zamakanja. Da je zamakanje problem, so spoznali že mnogi lastniki večstanovanjskih objektov na Gorenjskem, ki so ali še morajo v investicijo prenove strehe. Problem nastane zaradi različnih materialov in stikov med njimi, saj se materiali raztezajo in krčijo, na ravni strehi pa to še bolj pride do izraza kot na strehah z naklonom. Pri ravni strehi morajo biti delavci izredno vestni in natančni, saj se veliko manjših napak ne vidi takoj, ob močnem nalivu in zimskem mrazu pa kaj hitro nastanejo razpoke, z njimi pa največji problem streh – zamakanje.

Zato pa so v naših krajih toliko bolj značilne eno-, dvo- in večkapnice, kjer je bistveno manj možnosti za zamakanje med posameznimi stiki strešnikov. Medtem ko enokapnice poznamo predvsem pri enostavnejših objektih, kot so drvarnice, nadstreški, kozolci, pa dvo- in večkapnice opažamo pri družinskih hišah. Pri strehah z manjšim naklonom so letve pritrjene gostejše, saj ima voda tako večjo pot navzgor, kadar je streha bolj strma, pa je tudi poraba strešnikov manjša. Morda gre tudi v tem iskati razlog, zakaj imamo Gorenjci strme strehe in ne le zaradi snega in vetra ter drugih vremenskih razmer. Kakorkoli, danes proizvajalci kritine že sami posredujejo podatke o optimalnem naklonu strehe in s tem podajo tudi izračun števila strešnikov za posamezen objekt.

V preteklosti so prekrivali streho s slamo in skodlami. Slame na gorenjskih strehah sicer ni bilo veliko, pred leti pa so v Selški dolini obnovili leseno hišo z novo slamnato streho. Skodle so bolj primerne za ostro podnebje, kot ga poznamo na Gorenjskem pozimi, vendar se tudi ta lesena kritina, razen v redkih primerih (staje na pašnikih), ne uporablja več. Skodle so osem do deset centimetrov široke deščice različnih dolžin, ki so jih nabijali na letve od spodaj navzgor v več slojih. V bližnji preteklosti so bili zelo prisotni betonski špičaki (strešnik z izrazito špico navzdol), opečni zarezniki (približno 36 centimetrov široke ravne plošče) in tudi bobrovec. Slednji je bil kar drag, zato so ga izpodrinile nove, cenejše kritine, razen tega pa je bil nekaj časa izredno slabe kvalitete. Ne smemo pozabiti tudi na salonitne plošče in valovite salonitke, ki pa jih danes ne proizvajajo več, saj material vsebuje rakotvorne snovi, zato je nasprotno skorajda ni več opaziti na gorenjskih strehah. Ob menjavi salonitk je potrebna velika pazljivost, saj gre ob lomljenju v zrak azbest, ki ga z našimi čutili ne zaznavamo, posledice pa se lahko pokažejo šele čez leta.

Naj ponovimo še enkrat. Najbolj pogosta kritina v Sloveniji je bobrovec, ki pa so ga zaradi nižje cene pred desetletji izpodrinili opečni zarezniki. Oba sta primerna tudi za strme naklone, tako kot tudi betonski strešniki, ki so hkrati tudi težki. To težo je potrebno vračunati v izdelavo ostrešja, ki mora prenesti veliko več kot le težo kritine. Na osnovi bitumna je izdelana ognje odporna bitumenska kritina, ki dobro prenaša različne vremenske vplive in jo lahko polagamo tudi na zelo strme strehe. Zaradi nizke teže je zelo primerna za montažne objekte in razgibane strehe.

Na bolj položne strehe, vendar ne ravne, se polaga valovite vlaknene plošče. So lahke, zato je tudi ostrešje lažje izvesti. Na trgu poznamo tudi več izvedb kovinske kritine, od plošč, trakov do aluminijaste skodle in pocinkane pločevine. Kovinska kritina je izredno lahka, proizvajalci pa znajo na zgornjo stran vbrizgati tudi granulat, da kritina izgubi kovinski videz. Lahko jo polagamo tudi na dotrajano kritino.

Življenjska doba

Življenjska doba kritine je od 20 do 30 let, odvisno od kvalitete pa lahko tudi dlje (za kovinsko kritino nekateri proizvajalci ponujajo do 50 let garancije). Življenjska doba ostrešja pa je mnogo daljša, ob dobrem vzdrževanju tudi več kot sto let. Ob slabi kritini, slabem vzdrževanju in posledično dolgotrajnem zamakanju pa bo potrebno zamenjati tudi letve, špirovci in lege pa ponavadi zdržijo tudi takšne obremenitve. Najpomembnejše je preprečiti zamakanje, najbolj izrazito ga lahko opazimo pri obrobah dimnikov, prebojih za ventilacije in ob robovih streh. Po toči ali hudi zimi je potrebno streho pregledati in zamenjati počene strešnike. Že na začetku pa morajo biti žlote ustrezno zapolnjene s pločevino, sicer se voda pod streho kar cedi. Delo lastnikov, stanovalcev ali uporabnikov objekta je v tem primeru največkrat zgolj skrben pregled strehe in morebitna zamenjava strešnikov, vse ostalo pa je že delo za izkušenega krovca.

Kadar zelo zamaka v notranjost objekta, je ponavadi problem že zelo pereč, saj so strehe narejene tako, da do zamakanja ne bi smelo nikdar priti. Pri navadnem tipu strehe, kjer so na špirovcu še letve, na njih pa kritina (ob izkoriščenem podstrešju pa je spodaj še pvc folija, toplotna izolacija in lepenka), se običajno na zunanjem zidu (fasadi) pojavi madež. Ta pove, da s streho nekaj ni v redu. Pri t. i. hladnih strehah pa so na špirovce vzdolžno nabite deske, na njih pa še strešna lepenka, hidro izolacija, na vse to pa tramič (7x5 centimetrov) ter na tramiče pribite letve in položena kritina. Tako gre hladen zrak iz kapi do slemena in hladi streho, medtem ko spodnja konstrukcija ostaja iste temperature, še posebno če je izkoriščeno tudi podstrešje in je vgrajena tudi toplotna izolacija, folija in opaž ali knauf plošče. Takšna streha skorajda ne more zamakati.

Pred odločitvijo

Kot smo dejali že zgodaj, mora dobra streha predvsem ščititi pred vremenski vplivi, hkrati pa je pomemben tudi videz strehe, saj vpliva na celotno estetiko strehe. Dobavitelji strešne kritine oglašujejo strehe kot peto fasado. Kar prav imajo, saj je streha običajno večja od fasade, tako da je izbira kritine zelo pomembna. Barva kritine je velikokrat predpisana že v gradbenem dovoljenju, saj morajo biti strehe vsaj v določeni meri usklajene. Vsak investitor lahko sicer sam izbira med različnimi proizvajalci strešnikov, vendar mora zadostiti pogojem v dovoljenju. Na izbiro kritine vpliva tudi naklon strehe, tako da pri industrijskih objektih, ki imajo običajno manjši naklon, prevladuje pločevina. Kritina je lahko tudi gladka ali valovita, betonska, opečna ali iz umetnih materialov. V gradbenem dovoljenju je sicer lahko predpisan tudi material, vendar največkrat ni tako.

Na izbiro kritine vpliva tudi pripravljenost investitorja po dražjih in kvalitetnejših materialih in s tem povezanih stroških vzdrževanja. Pri kritinah slabše kakovosti bo investitor na začetku odštel manjši znesek, vendar bo z leti skoraj zagotovo za vzdrževanje plačal več od začetne investicije, ob kvalitetnejši kritini in izbiri pravega mojstra pa investicijskega vzdrževanja sploh ne bi poznali. V obeh primerih je izredno pomembna izdelava ostrešja in strehe, saj še tako draga kritina ob zamakanju ne pomaga nič.

Pred nakupom je pametno preveriti več proizvajalcev kritine in izvajalcev del, primerjati ceno in njihovo garancijo za delo in kritino. Koliko strešnikov, slemenjakov in druge opreme, ki jo je treba s časom zamenjati, je potrebno kupiti ob začetku investicije danes ni več težko izračunati. Vsak proizvajalec ima že podatke, tabele, morda tudi računalniški program o številu strešnikov, slemenjakov … Obvezno pa je potrebno pri nakupu računati na vzdrževanje in kupiti vsaj 100 do 200 kosov rezervnih strešnikov, saj to zadostuje za približno deset kvadratnih metrov strehe. Morda se to komu zdi nepotrebna investicija, vendar iskanje istega strešnika, iste barve in kvalitete čez 20 let je lahko zelo težka naloga.