Večino del za razstavo je prispevala družina Vladimirja Lakoviča, na fotografiji žena Vladislava in sin Marko z družino.

Humanist v življenju in delu

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je od četrtka naprej na ogled razstava del akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča (1921-1997).

Tokrat je v eni osrednjih kranjskih galerij, ki je v zadnjih letih dobila svoje mesto in pomen tudi v širšem slovenskem merilu, na ogled obsežna razstava del akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča. Rodil se je na Doberdobu, med 2. svetovno vojno je bil aktivist in partizan, bil leta 1942 interniran v koncentracijsko taborišče, slikarstvo pa je po vojni študiral pri profesorjih Nikolaju Pirnatu, Francetu Miheliču, Božidarju Jakcu in Gabrijelu Stupici, pri katerem je kasneje zaključil tudi slikarsko specialko. Kot razmišlja umetniški vodja galerije dr. Lev Menaše, je Lakovič vojno spoznal v njenih najbolj krutih oblikah, hkrati pa jo je tudi doživel in preživel kot umetnik. Vojna ga je zaznamovala na različne načine in vse je mogoče spoznati tudi na kranjski razstavi. »Čeprav je razstava omejena predvsem na zadnje obdobje njegovega ustvarjanja in na dela, ki javnosti doslej v glavnem še niso bila predstavljena, nam ga kaže tako v vlogi dokumentarista, kot protestnika in končno ter predvsem globokega humanista.«

Na razstavi so tako predstavljena predvsem Lakovičeva pozna dela iz devetdesetih prejšnjega stoletja, od platen do risb z ogljem in del v tehniki barvna kreda. Na ogled je vrsta njegovih knjižnih ilustracij, ki jih je izdeloval v petdesetih in šestdesetih letih za takrat zelo modne bibliofilske izdaje. Ilustriral je knjižna dela od Prešerna do Boccaccia. »Postal je eden velikih humanistov, prizadet opazovalec vsega, kar se je dogajalo okrog njega,« razmišlja Menaše. »Njegovo slikarstvo motivno zajema psihološki portret pretresljive kompozicije, pretežno s taboriščno problematiko. V pretehtanih kompozicijah je dosegel globoko podoživeto sintezo človeških in umetniških izkušenj,« so leta 1973 zapisali v obrazložitev k nagradi Prešernovega sklada, ki jo je prejel za svoj slikarski opus. Od te smeri, ko je kot človek in slikar obsojal vsakršno nasilje, na svoji ustvarjalni poti ni nikoli odstopal, tudi ko je nemočno opazoval, kaj se dogaja na področju nekdanje skupne države. Vladimir Lakovič je verjel v človeka in je imel vizijo humanista par excelence. In takega ga lahko spoznamo tudi na tokratni razstavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 23. april 2016 / 12:21

Na čelu Alpine Bojan Gantar

Nadzorni svet Alpine je z dosedanjo direktorico Barbaro Vtič Vraničar sprejel dogovor o sporazumnem prenehanju mandata, na njeno mesto pa so imenovali domačega strokovnjaka za prestrukturiranje Bojana...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Smučarji in škotsko krilo

Da imata moški kilt oziroma škotsko krilo in smučanje na Gorenjskem nekaj skupnega, smo lahko izvedeli šele pred dnevi, ob tradicionalnem Pokalu Loka.

Zanimivosti / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Pasijonska kuha in peka

Ob Škofjeloškem pasijonu, ki ga bodo letos ponovno izvajali od 27. marca do 19. aprila, se vrstijo spremljajoči dogodki. Kuharska in pekovska delavnica za gostince.

Humor / petek, 20. februar 2009 / 07:00

V tem grmu tiči Murko

Zadnjič sem si ogledal film Martina Scorseseja Shine a Light o skupini The Rolling Stones. In ugotovil, zakaj Murko tako rad "poje".

Gorenjska / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Komentar: Še ena civilna iniciativa

»Damijan Perne je Kranjčan, ki drži obljubo!« Tako se je glasil njegov razglas v času lokalnih volitev pred dobrima dvema letoma. Izvoljeni župan je tedaj poudaril, da se bo zavzel tudi za oživit...

Žirovnica / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Denar za socialo celo ostaja

V Občini Žirovnica so lani dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen.