Predor v dolino Idrijce

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane, je odločen, da povezovalna cesta Gorenjske s Severno Primorsko ne bo šla skozi dolino Kopačnice.

Gorenja vas – Četrta razvojna os, to je povezovalna cesta od Gorenje vasi proti Trebiji in naprej skozi predor do Želima in Cerkna, je zahteven in drag zalogaj, saj bo treba zgraditi tudi predor. Podrobno gremo v štiri variante, najugodnejša je po dolini Kopačnice z 2,5-kilometrskim predorom in na galerijah do Želima. Investicijo v 13,5-kilometrski odsek ocenjujemo na 8,6 milijard tolarjev, a rajši prištejmo še kakšni dve milijardi (skupno približno 44,25 milijona evrov).

Tako so maja 2006 govorili na enem od številnih pogovorov, okroglih miz in srečanj županov in poslancev s predstavniki okoljskega in prometnega ministrstva ter družbe za državne ceste. Jože Bogataj, takratni župan občine Gorenja vas-Poljane, je takrat povedal, da se ne more sprijazniti s cesto skozi Kopačnico, in predlagal, da bi šla prek Sovodnja, saj je takšna povezava tudi bolj logična. Pred dnevi pa je sedanji župan Milan Čadež na okoljsko ministrstvo poslal občinsko stališče do rezultatov študije variant (med štirimi variantami je bila, kot rečeno, favorizirana cesta skozi dolino Kopačnice).

Župan Čadež okoljskemu ministrstvu piše, da občina pozdravlja in odobrava premik pri razvoju projekta, »saj je končno prevladalo spoznanje, da je poseg v dolino Kopačnice iz okoljskega, družbenega in drugih razvojnih vidikov nesprejemljiv«. Pravi tudi, da lokalna skupnost ni pripravljena za vsako ceno vztrajati pri povezavi skozi Sovodenj, trasa naj se v vsakem primeru naselju (s predorom) izogne. »Za nas še vedno velja sklep občinskega sveta iz lanskega septembra, ki pravi, da je edina sprejemljiva varianta trase v poteku Hotavlje–Hobovše–dolina Idrijce,« dodaja župan.

V občini razumejo, da je trasa s prebojem v dolino Idrijce tehnično na meji izvedljivega, a to le pomeni, da je zahteven preboj uresničljiv in je zato to varianto treba poglobljeno proučiti. Razloga za takšno povezavo sta dva: majhni posegi v okolje in načelna podpora žirovske, idrijske in gorenjevaško-poljanske občine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. avgust 2016 / 12:20

»Veselica« z lubadarjem

Ko je žled pred dvema letoma in pol samo na Gorenjskem izruval, polomil ali kako drugače poškodoval okrog štiristo tisoč kubičnih metrov iglavcev, še zlasti smreke, ki je prevladujoča drev...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 22. september 2009 / 07:00

Tinka Teržan ne bo več občinska svetnica

Škofja Loka - Na zadnji seji občinskega sveta je Tinka Teržan, svetnica iz stranke Zares, oznanila, da od 1. oktobra naprej ne bo več članica občinskega sveta. Vlada jo je...

Kronika / torek, 22. september 2009 / 07:00

Preprečili katastrofo na Laborah

Prisebnosti zaposlenih in hitri intervenciji gasilcev se v Savatechu lahko zahvalijo, da se petkov požar v njihovi mešalnici elastomernih zmesi ni razširil na sosednje obrate.

Zanimivosti / torek, 22. september 2009 / 07:00

Astronavtka v Lešah

Leše - Gostja na 15. slovenskem festivalu znanosti, ki poteka od 22. do 24. septembra v Ljubljani, je ameriška astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams....

Nasveti / torek, 22. september 2009 / 07:00

Vse se povrne

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Mularija / torek, 22. september 2009 / 07:00

Srbe očaral Bled

Na mednarodnem fotografskem natečaju, ki ga je razpisala šola v Banatski Topoli, je prvo nagrado s fotografijo z naslovom Pletnja osvojila Ivana Tucelj iz Domžal, drugo nagrado pa si je prislužila Kra...