Bohinjci pisali Janši
Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica želi vrnitev zemljišča na Voglu v naravi. Nekatere agrarne skupnosti so zemljišča že dobile vrnjena.
Bohinjska Bistrica - V začetku prejšnjega tedna so 104 člani Agrarne skupnosti Bohinjska Bistrica pisali premieru Janezu Janši. Prosili so ga za pomoč pri razrešitvi denacionalizacijskega postopka za zemljišča na Voglu, ki je v teku že dvanajst let.
Že leta 1996 so namreč vložili popolno vlogo za vrnitev Vogla v naravi. Tega so njihovi predniki odkupili od Kranjske industrijske družbe in se s planšarstvom preživljali ter ohranjali planino vse do nacionalizacije leta 1949.
»Naša vloga za vrnitev je bila zabeležena pod številko 10 in bi morala biti rešena že pred leti. Postopek se je zavlačeval na Upravni enoti v Radovljici z izgovorom, da mora Agrarna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec odmeriti na območju Vogla vse še neodmerjene parcele, na katerih stojijo objekti, večinoma vikendi,« so zapisali v pismu.
Odmere je agrarna skupnost opravila šele v lanskem letu, saj so menili, da bi jih moral opraviti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ko je prodajal zemljišča za gradnjo objektov, tudi počitniških, še preden je upravni organ izdal gradbeno dovoljenje.
Kljub odmeri do vrnitve še ni prišlo, saj je medtem ustavno sodišče zavrnilo vračanje Blejskega otoka v naravi, kar predstavlja precedens. Upravna enota Radovljica pa je deset dni po tej odločbi v naravi vrnila zemljišča na Voglu Agrarni skupnosti Savica-Polje. »Zato upravičeno sodimo, da nismo enaki pred zakonom, in bomo svoje pravice iskali pri najvišjih pravosodnih organih doma in v Evropi,« so zapisali. O neenakosti priča tudi dejstvo, da je v zavrnilni odločbi, na katero so se pritožili, zapisano, da na osnovi naravovarstvenih zakonov na področju narodnega parka vračanje v naravi ni mogoče, čeprav so agrarne skupnosti Savica-Polje, Srednja vas in Stara Fužina-Studor dobile vrnjeno celotno Triglavsko pogorje, ki je v celoti na območju parka.
Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica ima planino Vogel v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V primeru nevrnitve zemljišč pa bodo uveljavljali odškodnino, ki nikakor ne bo majhna, saj gre za šeststo hektarov veliko območje.