Sedmica: Odrinjena generacija

V preteklih sto letih se je pričakovana življenjska doba v Evropi podvojila. Perspektivno, saj je podatek dokaz ugodnih življenjskih razmer v tem delu sveta.

Manj perspektivno je, da Evropa doživlja izrazito staranje prebivalstva, da zaradi kronične premajhne rodnosti vitalna energija starega kontinenta čedalje bolj hira. S tega zornega kota je logična skrb in pozornost, ki jo posamezne vlade in Evropska zveza kot celota namenjajo mladim in prihodnjim generacijam. Po drugi strani zbuja skrb dejstvo, da je sodobna evropska civilizacija in politika svoje ostarele člane izločila iz družbenega dogajanja ter jih odrinila na obrobje. Ne glede na njihove zasluge za zavidanja vredno življenjsko raven evropske družbe.

Žal je tako, da je življenje na robu družbe za starejšo generacijo enako (če ne celo bolj) klavrno kot za mladino, le da starejši niso deležni toliko pozornosti, kot so je deležni mladi. Tako kot mladina, ki životari na družbenem robu, tudi starostniki posegajo po alkoholu in prepovedanih drogah. Za nameček pa starostnike z »drogami« legalno zalagajo še zdravniki; v imenu farmacije, ki je ena najdonosnejših gospodarskih panog, in na račun zdravja starostnikov, se razume. (Naj spomnim na podatek, da določeno število starostnikov v Sloveniji legalno oziroma na recept zaužije več kot deset različnih vrst »drog« dnevno.)

Agencija EU za droge v svojem poročilu o zlorabi drog med starejšimi odraslimi opozarja, da se bo število starejših, ki imajo težave ali potrebujejo zdravljenje zaradi uporabe drog, v prihodnjih desetih letih več kot podvojilo. Med letoma 2002 in 2005, denimo, se je delež evidentiranih uporabnikov drog, starih nad štirideset let, ki se zdravijo zaradi težav z opiati, povečalo za devet odstotkov, po nekaterih ameriških ocenah pa se bo ta številka do leta 2020 reci in piši povečala za alarmantnih tristo odstotkov. Kar je več kot utemeljen vzrok, da bijejo vsi evropski zvonovi.

Če legalni in ilegalni uporabi trdih drog med starejšo populacijo dodamo še tekoče zadeve, se pravi, alkohol, je slika odrinjene generacije, ki živi oziroma životari na obrobju sodobne evropske civilizacije, popolnejša. Tako kar sedemindvajset odstotkov Evropejcev, starejših od petinpetdeset let, zase priznava, da alkohol uživa vsak dan. Pri tem razpoložljivi dokazi kažejo, da je ta starostna skupina izpostavljena sorazmerno visokemu tveganju za razvoj težav, povezanih z uporabo alkohola.

Proces staranja je pogosto povezan z vrsto socialnih, duševnih in zdravstvenih težav. Veliko teh težav je ključnih dejavnikov tveganja za razvoj zlorabe različnih drog med starejšimi, po drugi strani pa lahko uporaba drog te težave še poveča.

Dolžnost dejavne populacije in politike je, da na zlorabo trde in »tekoče«, legalne in nelegalne droge med starostniki z družbenega roba opozarja in jo preprečuje. Moralna dolžnost mlajše generacije in politike pa je, da upokojeni starejši populaciji določi v svojem okolju mesto, ki jim glede na pretekle zasluge in v imenu človečnosti pripada. Navsezadnje se bodo glede na pričakovano življenjsko dobo in naravne zakonitosti tudi sami postarali. In to prav kmalu.