Fotografije, igrače in pirhi

V šenčurskem muzeju so letos pripravili že tri razstave; Katja Bidovec je razstavila svoje fotografije, Dragica Markun stare igrače, Anton Podjed pa velikonočne pirhe kot motiv krasilne umetnosti.

V muzeju občine Šenčur je januarja razstavljala mlada fotografinja Katja Bidovec iz Kranja. Njena prva samostojna fotografska razstava »Pogledi obrazov« je bila razdeljena na tri teme: detajli iz narave, obrazi in krompirjem. Utrinke iz narave je našla v različnih letnih časih in okoljih, za modele obrazov, ki jih je na sebi lastni način ujela v objektiv, je izbrala svoje bližnje in sošolce, medtem ko je razstavljene fotografije krompirja posnela za knjižico o krompirju, ki jo pripravlja študijski krožek z naslovom Krompir iz Šenčurja, Krompirjeve jedi.

Februarja je sledila razstava »Igrače iz zaprašenega podstrešja«, ki jo je pripravila Dragica Markun iz Srednje vasi, ki je zbrala več kot 150 različnih igrač, starih od 40 do 90 let in celo več. Poudarek razstave je bil na punčkah, ki jih Dragica zbira, druge igrače pa si je sposodila od svojih prijateljev in znancev. Kot je povedala Markunova, je bila razstava zelo dobro obiskana, dosežen pa je bil tudi njen namen, saj so ljudje začeli brskati po podstrešjih in iskati svojo najljubšo igračo iz otroštva. Marsikdo je našel svojo najljubšo igračo in sedaj stoji na vidnem mestu v stanovanju. Ljudje so ob ogledu razstave tudi obujali lepe spomine na svoje otroštvo. Otrokom je bila najbolj všeč maketa vlaka, ki se je vila po miniaturni pokrajini. Dragica nam je še zaupala, da si želi postaviti stalni muzej starih igrač.

Marca je sledila še razstava »Velikonočni pirhi v slovenski krasilni umetnosti«, ki jo je postavil Anton Podjed z Olševka, svoja dela pa so razstavili tudi učenci Osnovne šole Šenčur pod mentorstvom Mance Herlec in samostojna oblikovalka Marina Lenček iz Domžal. Kot je pojasnil avtor razstave, so pobarvana jajca, ki spremljajo velikonočni čas, značilna za spomladanski čas, poznala pa so jih skoraj vsaljudstva: Kitajci, Perzijci, Grki, Rimljani ... Prvotna barva barvanih jajc je bila rdeča, ki simbolizira sonce, energijo, ljubezen, zdravje,moč, življenje, uspeh. V Sloveniji je v navadi, da jajca barvamo s čebulo, ki da rjavo barvo, zavrelica pražilke jajca obarva v rdečo barvo, žafranin korenina češmina v rumeno, hrastovo ali jelšino lubje v črno ... V vzhodni in južni Sloveniji na pirhih kot krasilno umetnost najraje uporabljajo ornament, na Gorenjskem, Koroškem in Primorskem je značilno cvetje.