Obvezna razlaga najprimernejša rešitev

V Šenčurju je v zadnjih mesecih potekala razprava o primernosti gradnje večstanovanjskih objektov. Pogovor z županom Mirom Kozeljem.

Nekateri so predlagali spremembo tistih določil odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, ki dovoljujejo takšno gradnjo, drugi so celo omenjali moratorij nad njihovim izvajanjem. Razpravo je na koncu občinski svet zaključil s sprejetjem obveznih razlag spornih določil, kakor ste tudi sami predlagali. Zakaj mislite, da je bilo sprejetje obveznih razlag najprimernejša rešitev?

»Predlog odbora za prostor, naj se spremeni odlok o prostorsko ureditvenih pogojih, ni bil smiseln, saj postopek spreminjanja prostorskih aktov poteka najmanj šest, sedem mesecev. V tem času pa bomo že imeli nove prostorske dokumente, v katerih bodo takšne omejitve pri gradnji stanovanjskih objektov že zapisane. Podana je bila tudi ideja o moratoriju, a ni izvedljiva. Najprimernejša rešitev, čeprav samo začasna, je bila zato sprejem obvezne razlage 7. oziroma 21. člena ter obeh 10.b členov v obeh odlokih o prostorsko ureditvenih pogojih. Obvezna razlaga je samo dopolnilo tem členom, z njo pa smo zgolj opredelili, kaj pomeni enostanovanjska gradnja in kaj družinska gradnja, v nobenem primeru pa ne gre za spreminjanje določil obstoječih PUP-ov. Obvezna razlaga je torej pomoč za jasnejše razumevanje veljavnih določil, saj so bila v preteklosti nekajkrat uporabljena v nasprotju z namenom in razumevanjem, kot so ga imeli občinski svetniki ob njihovem sprejemanju. Kljub temu pa moram opozoriti, da Šenčur počasi postaja malo mesto, da se karakter naselja spreminja, zato je treba pričakovati tudi gradnjo večstanovanjskih objektov. Res pa je, da blok ne more stati med enostanovanjskimi oziroma enodružinskimi stavbami. S prostorskimi akti, ki jih pripravljamo, bo treba določiti območja, kjer bo večstanovanjska gradnja dopustna, tako kot je bilo to storjeno v primerih Sajovčevega in Mačkovega naselja.«

Ko že govoriva o gradnji, ta lepo napreduje v obrtno poslovni coni, ki se vse bolj polni in širi. Ureditev krožnega križišča na vstopu v cono je zato že nujna. Kdaj se bo začela njegova gradnja?

»Gradnja krožišča je naloga države, postopek pa je v delu. Ugotavljamo, da je največ problemov s pridobitvijo potrebnih zemljišč. Je pa to razumljivo, saj smo Slovenci na svojo zemljo zelo navezani in se zato včasih težko odločimo za njeno prodajo. Na problem opozarjam zato, ker je to krožišče zelo pomembno za številne gospodarske subjekte v Šenčurju, še posebej za podjetja v poslovni coni. Krožišče pa ni nepomembno tudi za prebivalce Šenčurja, saj en krak krožnega križišča predstavlja tudi Mlakarjeva ulica. Velik pomen pa bo imelo krožišče tudi za varnejši promet na brniški cesti nasploh. Zato sem prepričan, da bo investitor vse probleme na tak ali drugačen način znal rešili. Po dogovorih z državo bo sicer krožišče premera 50 metrov in ne 70 metrov, kakor zahtevajo novi tehnični predpisi za dvopasovno krožišče. Tudi direkcija za ceste, kot investitor ugotavlja, da je glede na nujnost gradnje krožišče edino uresničljiva gradnja v obsegu, kot je bil projektiran, to je v premeru 50 metrov. Res pa je tudi, da je bil projekt izdelan že pred sprejemom novih predpisov in bi njihovo naknadno upoštevanje pomenilo daljši časovni zamik gradnje in kar je še huje, vprašljivost realizacije. Naj dodam, da mora po zakonu občina pri tej investiciji prispevati sredstva za gradnjo pločnika, javne razsvetljave in kolesarske steze. Ker pa je krožišče predvsem interes podjetij v obrtno poslovni coni, se bo treba z njimi najprej dogovoriti o plačilu našega dela projekta.«

O nekaterih večjih letošnjih projektih bomo poročali na drugih straneh glasila Jurij, zato bi vas na tem mestu vprašal le o gradnji prizidka k vrtcu v Šenčurju. Še drže obljube o začetku gradnje v tem letu?

»Projekt je že izdelan, v teku je postopek za izbiro izvajalca gradbenih del, zato lahko pričakujemo, da bomo z gradnjo začeli letos, zaključili pa prihodnje leto. Vrtec bomo povečali za približno tretjino, povečali bomo tudi tiste prostore, ki bodo zaradi večjega števila otrok sicer premajhni. Obenem bomo zgradili tudi dodatno cestno povezavo med vrtcem in Pipanovo cesto mimo športnega društva ter s tem pridobili večje število parkirnih mest, ki bodo na razpolago vrtcu in uporabnikom športnih objektov. Tako bomo dobili možnost vzpostavitve enosmernega krožnega prometa tudi po Weingerlovi cesti.«

Vzpostavitev medobčinskega inšpektorata je bila napovedana že za januar, vendar ta še vedno ne deluje. Kdaj bosta torej tudi po Šenčurju hodila redar in inšpektor?

»Pogodba je bila podpisana v torek, 15. aprila, in če ne bo kaj posebnega, bo medobčinski inšpektorat pričel delati s 1. majem. Občina Šenčur bo imela po pogodbi redarsko službo na voljo šestnajst ur na mesec, enak čas pa tudi inšpekcijsko službo. Povedal sem že, da bo inšpektorat za občino pomenil močno orodje za reševanje različnih problemov. Mnogih kršitev občinskih odlokov do sedaj nismo mogli sankcionirati, odslej pa jih bomo lahko – kot npr. za prekrške, kot so postavitev ograde preblizu občinske ceste, če se ne bi priključili na javno kanalizacijo, onesnaževanje občinskih cest, nepravilno parkiranje, odlaganje odpadkov in smeti v okolje in podobno.«

Kakšna dela potekajo pri občinski stavbi in kulturnem domu na Visokem?

»Na obeh objektih izvajamo sanacijo temeljev in hidroizolacijo, saj so bili sedaj kletni prostori zelo vlažni. Ob lanskem velikem deževju je na primer v kletnih prostorih občinske stavbe, ki je bila zgrajena okoli 1898. leta, voda kar tekla iz stene, kot bi bila v njej pipa. Podoben primer se je pojavil tudi na Visokem, čeprav so objekt zgradili po drugi svetovni vojni.«