Policistka z odličnim glasom

Besedilo: Urša Peternel
/ 06:00

Anja Petrošanec je policistka. Takšna prava, v uniformi. Je pa tudi odlična pevka. Poje v skupini Arrow, pred kratkim pa je zasedla tudi drugo mesto na nedavnem Prvem glasu Gorenjske.

»Malo tu, malo tam … se ti predam ...« To pesem, ki jo v originalu izvaja Neisha, je izbrala Jeseničanka Anja Petrošanec za nastop na letošnjem Prvem glasu Gorenjske in z njo navdušila strokovno žirijo. Zapela je odlično in se uvrstila tik za zmagovalko po izboru strokovne žirije. Po lanski dvojni jeseniški zmagi na Prvem glasu Gorenjske (zmagali sta Amina Majetić in Anja Konič) je letos Anja vnovič dokazala, da na Jesenicah rastejo odlične pevke … Anja ima 28 let in ni rojena Jeseničanka. Kot pravi, je bila rojena v Ljubljani, kjer je tudi živela osemnajst let. Nato je nekaj časa živela v Sinji Gorici pri Vrhniki, zadnjih osem let pa biva na Jesenicah. Anja ima zanimiv poklic. Je namreč policistka, zaposlena na Policijski postaji Ljubljana Center. Dela v uniformi, na terenu … »Delo je zanimivo, razgibano. Zame je pomembno, da nisem zaprta v pisarni med štirimi stenami,« pravi. Kot se spominja, je že kot štiriletna deklica govorila, da bo policistka ali pa baletka. Želja po baletu se je kasneje nekje izgubila (čeprav je vrsto let trenirala ples), željo po delu v policiji pa je uresničila. In kot pravi, ji je delo pisano na kožo. Tako kot tudi petje, s katerim se ukvarja od majhnega. Je popolna samoukinja, saj se petja ni nikjer posebej učila. Že vrsto let poje v skupinah, nekaj časa je pela v triu Calypso, zadnja tri leta pa v skupini Arrow. Nastopajo po vsej Sloveniji, poleti imajo stalen angažma v kavarni hotela Park na Bledu, pogosto pojejo ob morju (kot »terasa band«, pojasni Anja), tudi po različnih hotelih, za podjetja … In kako ji uspe usklajevati delo policistke in pevski hobi? Kot pravi, se je tudi že zgodilo, da je s špila šla naravnost v službo. Sicer pa se kar da uskladiti oboje, takoj doda. Najraje poje angleške in hrvaške komade, tako da je za Prvi glas Gorenjske imela kar nekaj težav najti pravo slovensko pesem. Na koncu se je odločila za Neisho. »Ker veliko pojem, je veliko slovenskih komadov zame že izpetih. Na koncu sem izbrala Malo tu, malo tam. Me je pa na nastopu malo motilo, da na matrici ni bilo posnetih spremljevalnih vokalov. Ljubše bi mi bilo, če bi peli ob spremljavi benda.« Sicer pa ji je bila prireditev všeč, vsekakor je bila zanimiva izkušnja. In načrti na glasbenem področju? Kot pravi, bi rada »dobila« kakšno svojo pesem, torej napisano prav zanjo. »Upam, da me bo kdo slišal peti in mi kaj ponudil,« dodaja. Med željami, ki jih še želi uresničiti, je tudi igranje kakšnega inštrumenta, denimo bobnov ali kitare. Na drugih področjih pa … Rada bi se spet bolj posvetila borilnim veščinam, pravi, z motorji pa je že tako ali tako zasvojena. In ne le kot sopotnica pri fantu, temveč predvsem za krmilom …