GZS skrbi naša konkurenčnost

Po težkem letu prenove Gospodarske zbornice Slovenije se ta na vseh ravneh poudarjeno ukvarja z aktualnim gospodarskim položajem in ukrepi, da umirjanje rasti ne bi pomenilo recesije.

Kranj, Ljubljana – V torek sta bili v okviru sistema Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) kar dve pomembni seji: sestal se je upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko ter upravni odbor GZS na ravni države. Na obeh sejah je bilo na dnevnem redu letno poročilo za preteklo leto, kar je seveda nujna znotrajzbornična formalnost, osrednja pozornost pa je veljala analizi gospodarskega položaja in dejavnostim, s katerimi naj se ta največja predstavniška organizacija gospodarstva vključuje v sedanjih razmerah. Glede preteklega leta kaže pripomniti, da je bilo za GZS na vseh ravneh izredno zahtevno, saj je bilo to leto popolne prenove GZS, ki je postala združenje prostovoljnih članov, to pa je zahtevalo temeljito reorganizacijo, krčenje in prilagoditve novim (finančnim) razmeram. Za gorenjsko zbornico velja, da je ena izmed najučinkovitejših v državi po zagotavljanju lastnih virov. Sicer pa zakon o gospodarski zbornici določa 22. junij kot zadnji rok, ko se bo na ravni države ugotavljala reprezentativnost zbornic (poleg GZS je nastalo še pet zbornic) in na osnovi članstva tudi delilo premoženje nekdanje GZS med njimi.

Inflacija ogroža našo konkurenčnost

Prisotne na torkovi seji upravnega odbora gorenjske zbornice je s trenutnimi gospodarskimi razmerami in potrebnimi ukrepi seznanil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, ki je poudaril, da je naš najhujši problem visoka inflacija, ki zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Bilanca našega gospodarstva je sicer še zelo ugodna, vendar podatki in ankete kažejo na to, da se vse izraziteje kažejo znaki pregrevanja, zmanjševanja investicij in naročil, to pa že lahko napoveduje konec konjunkture, celo obdobje stečajev in povečevanja brezposelnosti. Zato se GZS zavzema za ponovno uvedbo davčnih olajšav za vlaganja, brzdanje državne porabe (samohvala s presežki v proračunu ni primerna), predvsem pa bo pomemben socialni dialog o zmerni plačni politiki. Slovenija je v 15 letih samostojnosti z 22.772 dolarji podvojila BDP na prebivalca, ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti, povprečna bruto plača pa se je v tem obdobju s 1.258 evri (leta 1992 je bila 486 evrov) skoraj potrojila. Na pogajanja, ki se začnejo v ponedeljek, prihajajo sindikati s nesprejemljivimi zahtevami (desetodstotno povečanje od 1. do 5. tarifnega razreda, 5,6 odstotka za druge, 20 odstotkov rasti produktivnosti panoge, rast minimalne plače), medtem ko bo GZS kot največji predstavnik delodajalcev v imenu konkurenčnosti in ohranjanja delovnih mest vztrajal pri 5,6-odstotni rasti kot zgodnji meji in decentralizaciji dogovarjanja po panogah ter podjetjih.

V razpravi, ki je sledila, je bilo opozorjeno na pomen, odnos in nagrajevanje inovacij, nujnost krovnega okvira pri dogovarjanju o plačah, na vedno večje težave pri pridobivanju kadra, zlasti tehničnih strokovnjakov, na potrebo po posodobitvi izobraževanja, na povečevanje administriranja in prezahtevnih predpisov države ter na nujno ponovno uvedbo investicijskih davčnih olajšav.

Za tehnološki razvoj, inovativnost in internacionalizacijo

Star problem gospodarske zbornice na vseh ravneh je prav gotovo slabo poznavanje možnosti pomoči, svetovanja, izobraževanja in organizacijskih pristopov, ki jih zbornice lahko ponudijo svojim članom, kar zlasti velja za mala in srednja podjetja. Če je bil nekoč problem pomanjkljivo informiranje, je danes težava v preobilici raznih informacij. Zato je bila predstavitev dela Centra za konkurenčnost pri GZS, ki jo je na seji UO gorenjske zbornice podala direktorica tega centra Mateja Čepin. Predstavila je aktivnosti in dogodke v mednarodnem povezovanju, mednarodne razvojne povezave, vse za večjo konkurenčnost našega gospodarstva, za spodbujanje rasti izhodne internacionalizacije in za večje število delovnih mest v Sloveniji.

Gorenjska čaka na državo

Tretja zanimiva in vsebinska točka gorenjske seje je bila predstavitev razvojno investicijskih potencialov v gorenjski regiji, ki sta ga pripravili Jadranka Švarc, direktorica območne zbornice, in Mojca Umek, svetovalka na tej zbornici. V izčrpnem gradivu so predstavljeni dosedanje investiranje na Gorenjskem in štiri razvojne prioritete: za tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost, za razvoj človeških virov (talenti in tolerantnost), turizem in trajnostni razvoj. Švarčeva je predstavila tudi konkretne programe oziroma projekte, izoblikovane v razvojnem svetu Gorenjske: Tehnološki park IKT Kranj, Medicinski tehnološki park Golnik, Regionalni mrežni podjetniški inkubator v Kranju, Jesenicah, Tržiču in Škofji Loki, Gospodarsko središče Škofja Loka, Poslovno-logistična cona Brnik in Gorenjska univerza oziroma naravovarstveno tehniška VIS; ter poudarila, da bo za uspeh teh projektov treba na Gorenjskem stopiti skupaj in da brez pomoči države ne bo šlo.

Bela knjiga

Osrednja točka seje upravnega odbora GZS v Ljubljani pa je bila obravnava letošnje izdaje tako imenovane Bele knjige, v kateri so zajeti ključni problemi, ki jih zaznavajo gospodarstveniki, vključno z njihovimi predlogi, pričakovanji in zahtevami za izboljšanje poslovnega okolja. Bela knjiga 2008, ki jo je predstavila izvršna direktorica za zakonodajno ekonomsko politiko in vodja lobistične skupine na GZS Alenka Avberšek, predstavlja nadgradnjo lanskega dokumenta, dopolnjena pa je z novima področjema ukrepov za zagotavljanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe prostora. Slišali smo oceno, da je bila lani uresničena približno polovica zastavljenih ciljev. Letošnja Bela knjiga vsebuje ukrepe za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na sedmih področjih, in sicer na področju tehnološkega preboja in globalizacije trgov, varovanja okolja in energetske učinkovitosti, na področju učinkovite rabe prostora, gradnje javne infrastrukture, cenejše komunalne infrastrukture in storitev, na področju razvoja izobraževalnega sistema za potrebe gospodarstva, področju efektivne izrabe delovnega časa fleksibilnega zaposlovanja ter varnega in zdravega dela, na področju enostavnejšega in cenejšega poslovanja in na področju regionalnega razvoja.

Upravni odbor GZS je Belo knjigo potrdil kot strateški dokument, s katerim se GZS aktivno vključuje v sooblikovanje cenejše, gibljivejše, v ključne razvojne cilje in trajnostno rabo prostora naravnane konkurenčne države. Zato je opomnik slovenski vladi, državnim institucijam in socialnim partnerjem za skupne, bolj usklajene ukrepe za dosego konkurenčnejšega podjetniškega in inovativnega okolja.