Zimski vzpon na Ratitovec

Besedilo: Aleš Jelen
petek, 11. april 2008 / 06:00

Izlet, na katerem nam je prijazna gora pokazala trd zimski obraz.

Bila je prva nedelja po dnevu žena, ko smo se skupina petindvajsetih planincev odpravili na redni mesečni izlet Planinskega društva Medvode. Za vzpon smo si izbrali vzhodni branik Julijskih alp Ratitovec. Sprva smo pot nanj načrtovali iz bohinjske strani, a je v zadnjem tednu pred izletom zapadlo preveč snega, da bi se lahko znašli v nepregledni množici zasneženih jelovških poti. Ni nam ostalo drugega, kot da opravimo vzpon po običajni smeri iz Prtovča.

Avtobus smo zapustili ob cesti na Prtovč, kjer se odcepi stranska cesta proti vasi Podlonk. V mrzlem jutru smo začeli pot proti vrhu. Pogled v nebo nas je navdajal z upanjem, da je pred nami lep dan, saj se je sonce vztrajno borilo z gostimi oblaki. Kmalu smo na desni uzrli večmetrske sklade napihanega snega, ki so nas pozdravljali ob vstopu v idilično vasico Prtovč. Tu se je cesta končala in sledil je vzpon čez Razor po uhojeni snežni poti. Ta predel poti je v zimskem času pogosto poledenel, tako da si moramo pri hoji pomagati z derezami, a svež sneg še ni bil toliko predelan, da bi nam povzročal tovrstne težave. Ob številnih pozdravih mimoidočih, ki so se že vračali z vrha, smo skozi spečo pokrajino prispeli v zatrep Razorja. Z leve strani od nas se je vzpenjal strm gozd, prehod pred nami je zapirala vzhodna stena Gladkega vrha, na desni pa stena Kosmatega vrha. Naša želja je bila, priti med obema stenama do planine Pečane. A nobena gaz ni vodila v to smer, poleg tega pa so bili vrhovi zaviti v gosto meglo. Naša srca so že gazila po celem snegu, a razum nam je ukazal zaviti v levo proti koči. Ko smo prišli na greben, se je v nas zaganjal močan veter, ki je s seboj nosil sneg, in izkazalo se je, da je bila naša odločitev pravilna. Vidljivost je bila tako slaba, da se ni videlo niti od ene do druge palice, ki pozimi lajšajo orientacijo v zasneženem svetu. Pot v megli nam je kazala gaz planincev, ki so jo pred nami prehodili proti vrhu ali se po njej vračali v dolino. Naša vztrajnost je čez čas obrodila sadove, ko so se pred nami v megli zarisali obrisi koče, ki nas je prijazno sprejela v svoje toplo naročje. Premraženi in premočeni smo si v njej lahko nabrali novih moči.

Za sestop smo si izbrali pot čez Povden. Mnogi so si na čevlje nadeli štirizobe dereze, a je bil sestop tudi brez njih varen. Znova nas je spremljal veter, ki je nosil drobne kristalčke snega po zraku. Čez nekaj časa je veter izgubil na moči, vidljivost se je izboljšala. Pot smo nadaljevali do Povdna, kjer je stičišče poti iz Zalega Loga, Podrošta in Prtovča. Izbrali smo slednjo, ki nas je po položnem širokem kolovozu pripeljala v znano vas. Od tu naprej nas je snežna gaz vodila okoli Štedel vrha v smeri Železnikov, ko se je pri lopi za shranjevanje stelje končala. Na srečo je bilo na tej višini že bolj malo snega, tako da nadaljevanje ni bilo naporno. Na strmem terenu smo naleteli na plazovino, ki je ostala od sproženega plazu. Zanimivo je bilo videti prazno pobočje, kot da bi ga kdo pometel, kjer je plaz pred seboj odnesel vse, kar se je nahajalo na njegovi poti, in za seboj ni pustil ničesar. Prečenje se je zaključilo na gozdni cesti, ki nas je pripeljala do doline Draboslovice, kjer smo naredili zadnji postanek. Sledil je spust po strmih okljukah skozi gozd. Pred seboj smo zagledali travnik in prve hiše Železnikov, kjer nas je čakal avtobus.

Izlet na Rativovec nam je postregel z drugačnimi pogoji hoje, kot smo jih vajeni. Vremenske razmere niso bile ugodne, a še dovolj dobre, da smo izlet lahko varno izvedli. Kadar se sami podajate v hribe, vedno preverite vremensko napoved. Na pot vedno vzemite dovolj toplih oblačil in primerno zaščito proti vetru, saj se lahko v hribih vremenske razmere zelo hitro spremenijo.

Kdor bi želel opisano pot prehoditi sam ali v prijetni družbi, naj si za izhodišče izbere vas Prtovč. Do nje vodi asfaltirana cesta iz Železnikov. Tako pot čez Razor, kot tista čez Povden vam bosta vzeli približno eno uro in pol hoda do Krekove koče na Ratitovcu, ki je stalno odprta v času sezone od junija do oktobra, drugače pa ponavadi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pot je tehnično lahka. Pozimi je zaradi številnega obiska pogosto poledenela.

Naslednji izlet planinskega društva bo 4. maja, v slovensko Istro na Golič. Vabljeni.