Smučarji bodo zategnili pasove

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Slovenija / petek, 11. april 2008 / 06:00

Krivci težav zaradi prazne smučarske blagajne naj bi bili poslovni in športni direktorji ter trenerji, ki so zapravili več, kot so imeli, zato bo treba pripraviti programe, ki jih bo mogoče tudi plačati.

Ljubljana – Zadnje čase je bilo v javnosti veliko polemik o tem, kdo je kriv, da se je Smučarska zveza znašla v nezavidljivem položaju, ko ne more več plačati niti trenerjev, smučarji pa ostajajo brez potrebne pomoči strokovnjakov, kot so fizioterapevti. Polemike so večina metale slabo luč na vodstvo Smučarske zveze Slovenije, direktorja Jara Kalana in predsednika Stanislava Valanta. Zato sta se odločila, da pripravita novinarsko konferenco in razložita predvsem, kako naprej. Kot je poudaril predsednik Valant, v zadnjem obdobju ni bilo zadostnega nadzora nad razpoložljivimi sredstvi in porabo. Preprosto povedano: porabili so več, kot so imeli denarja. Krivec za to naj bi bili po besedah direktorja Jara Kalana poslovni in športni direktorji ter trenerji, ki so pripravili programe, za katere niso imeli zagotovljenega denarja. »Kljub temu do danes ni odpadel niti en dan načrtovanega treninga,« je povedal Jaro Kalan, ki se ne počuti krivca za finančne težave Smučarske zveze, saj so za poslovanje disciplin (teh je v SZS kar sedem) odgovorni v posameznih zborih (predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje je Anton Ribnikar), ki imenujejo poslovne in športne direktorje disciplin, ti pa morajo pri sprejetju programov upoštevati stanje v blagajni. Na to je opozoril tudi nekdanji direktor, sedaj pa podpredsednik SZS Tone Vogrinec: »Ko je poslovni direktor panoge za alpsko smučanje konec lanskega leta videl, da ne vidi luči na koncu tunela in odstopil, bi se moral nemudoma sestati zbor za alpsko smučanje in po analizi poiskati direktorja, ki bi bil sposoben zbrati denar. Ne pa, da je športni direktor še naprej trošil denar, kot da se ni nič zgodilo. Če pa že ni imel alpski odbor toliko pameti – zlasti ker je vedel, da se dolgovi nabirajo že več let – pa bi takrat Jaro Kalan moral reči: Stop! Imel je to možnost, vendar tega ni naredil, saj se je sredi tekem januarja zavedal, da to za športno javnost ne bi bilo sprejemljivo. Zato je bilo treba prelivati denar iz ene v drugo blagajno, kar pa se je dogajalo tudi v preteklosti,« je nastalo stanje pojasnil Tone Vogrinec, ki je tudi prepričan, da je čas, da se pač zategnejo pasovi in porabi toliko, kot se zasluži, saj so po odhodu zavarovalnice Wiener Städtische smučarji že drugo leto tudi brez generalnega sponzorja. »Pri izvajanju programov SZS so zagotovo notranje rezerve, ena od možnosti je tudi centralizirati delo zveze,« je povedal Jaro Kalan, Stane Valant pa je poudaril, da še vedno verjame v razvoj slovenskega smučarskega športa, čeprav se z velikimi finančnimi težavami ukvarjajo tudi smučarske zveze v številnih drugih državah.