Gospodarski razvoj za vzgled

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Razvoj poslovne cone Šenčur je prinesel tej majhni občini izreden gospodarski razvoj. Od osem tisoč prebivalcev jih je dva tisoč zaposlenih doma. Podjetništvo spodbujajo tudi finančno.

Šenčur – Že vrsta novih poslovnih objektov ob cesti Kranj–Brnik, še bolj pa že napolnjena prva faza poslovne cone daje slutiti, da se na tem območju dogaja gospodarski razcvet. O gospodarskem razvoju občine smo se pogovarjali z županom Šenčurja Mirom Kozeljem.

Občina Šenčur velja za eno najhitreje gospodarsko razvijajočih se občin. Predstavite nam nekaj osnovnih podatkov o občini.

»Občina Šenčur vsekakor spada med manjše občine, saj ima okoli osem tisoč prebivalcev, ima površino okoli 40 kvadratnih kilometrov in obsega 12 vasi. Res je gospodarstvo v občini relativno dobro razvito, saj imamo kar veliko (po podatkih AJPES-a za 2006 jih je bilo prek štiristo) gospodarskih subjektov, od samostojnih podjetnikov, kjer je zaposlen le eden, do družb z obrati s kar precej zaposlenimi. Ocenjujemo, da je v občini zaposlenih prek tisoč ljudi brez upoštevanja poslovne cone.

Zlasti živahno pa je prav v naši poslovni coni, ki zelo hitro raste. Trenutno v coni in delu ob Brniški cesti deluje že 70 podjetij, v katerih je zaposlenih od šeststo do sedemsto ljudi, že za prihodnje leto pa računamo, da bo število zaposlenih preseglo številko tisoč. Za občino z osem tisoč prebivalci je skoraj dva tisoč zaposlenih doma vsekakor lep dosežek.«

Kako lahko občina vpliva na gospodarski razvoj?

»Nikakor si ne domišljam, da je uspešen razvoj zasluga občine, pač pa delavnih, samoiniciativnih in podjetnih ljudi. Naloga občine je vsekakor ustvarjanje možnosti za gospodarski razvoj. Za našo občino lahko rečem, da je bil za gospodarski razvoj odločilen razvoj poslovne cone, njena lokacijska, komunalna in druga ureditev. V 90. letih se je začela gradnja poslovnih objektov ob cesti od Kranja proti Brniku, leta 1999 pa urejevanje cone med to cesto in avtocesto. V začetku je urejevanje cone vodila družba Ržišnik & Perc, ki ima vsekakor velike zasluge za njen razvoj, kasneje pa je to prevzela občina.

Cona ima izredno zanimivo lego med avtocesto in magistralno cesto, blizu letališča, blizu prestolnice in Kranja, kmalu naj bi šla mimo še nova železniška proga. Skoraj ne mine dan, da ne bi kdo vprašal, ali je v coni še kaj prostora, zato bo potrebna širitev cone, za kar pa obstajajo precejšnje možnosti. Odločitve, v katero smer se bo cona širila, še ni. Ker se hitro razvija tudi poslovna cona na osrednjem slovenskem letališču, je jasno, da se bosta coni morali dopolnjevati in vsaj v funkcionalnem smislu postati nekakšna celota. Danes je največji problem cone cestni priključek in občina se bo potrudila, da država v obliki krožišča to čim prej reši.«

Torej se razvoj v poslovni coni nadaljuje?

»Po preverljivih podatkih je bilo v coni leta 2006 ustvarjenega že 86 milijonov evrov prometa, za lani podatkov še ni, ocenjujemo pa, da je promet že presegel sto milijonov. Jasno je, da v začetku, ko pride nova firma v cono, pripelje s seboj že do tedaj zaposlene in šele postopoma se struktura zaposlenih začne spreminjati. Že sama lokacija vpliva na to, da se zaposlujejo domačini in prebivalci okolice. Ker imamo veliko ljudi, ki imajo dobro izobrazbo in so usposobljeni, to pomeni priložnost za zaposlitev in uspešno delo. Vse to vpliva na ekonomski položaj naših prebivalcev.«

Podjetništvo pa spodbujate tudi finančno …

»Druga možnost je tudi občinsko finančno spodbujanje podjetništva, seveda v skladu z omejenimi finančnimi možnostmi občine. Vsako leto objavimo razpis za dodelitev sredstev, ki naj pripomorejo pri podjetnikih začetkih. Letos smo ga objavili 2. aprila (na spletni strani občine in z najavami v časopisih), in sicer sredstva v vrednosti prek 35 tisoč evrov. Sredstva so namenjena za spodbujanje gospodarskih naložb, za odpiranje novih delovnih mest, za spodbujanje podjetništva in delovanje društev in nevladnih organizacij.

Lani smo razpisali nekaj manj kot trideset tisoč evrov in med 22 prijavljenih vsa ta sredstva tudi razdelili. Nekateri so dobili tudi med štiri in pet tisoč evri, kar lahko za posameznika, ki začenja, kar nekaj pomeni. Sredstva komisija, ki sem jo imenoval, razdeli po kriterijih iz posebnega pravilnika. Doslej pripomb ali pritožb na delitev sredstev, za katero se trudimo, da je poštena in transparentna, ni bilo.«