Mladi o razvoju turizma

V četrtek so v Kranju v sklopu projekta Turizmu pomaga lastna glava mladi predstavili svoje ideje o razvoju turizma. Najvišja priznanja šolam z Bleda, iz Kamnika in Gornjega Grada.

Četrtkovo popoldne je bilo v kranjskem Mercatorjevem centru precej bolj pestro kot običajno. V sklopu projekta Turizmu pomaga lastna glava so ideje o razvoju turizma v domačem kraju s pomočjo izvirnih turističnih tržnic predstavljali učenci devetih osnovnih šol. Strokovna komisija je zlata priznanja dodelila trem šolam: OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Slednji osnovni šoli sta dobili tudi enakovredno zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo. Najboljšo stojnico je po izboru obiskovalcev imela blejska šola, medtem ko je komisija priznanje za najboljšo stojnico dodelila šoli iz Kamnika. »Bilo je izjemno lepo in zelo sproščeno. Učenci so se prelevili v prave turistične delavce, ki so predstavljali domače kraje. Od tržnic so zagotovo veliko imeli, saj so se mimoidoči ustavljali in zanimali,« je bila zadovoljna predsednica strokovne komisije Jana Kovič.

OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled je komisijo prepričala z nalogo Z Blejkom na pot do eko dobrot. Naloga, pod katero je podpisanih kar 37 mladih avtorjev iz matične šole ter podružničnih šol Ribno in Bohinjska Bela, nastala pa je pod koordinatorstvom Marije Vukaševič, je osredotočena na nov turistični proizvod, povezan z zdravo, ekološko pridelano hrano. Nastala je ideja o novi ekološko-kulinarični poti, ki Bled povezuje s sosednjimi vasmi, kjer precej turističnih kmetij in gostiln gostom že ponuja ekološko pridelano hrano. Učenci so jih obiskali v sklopu projekta in se dogovorili, da 'ekološke' jedilnike popestrijo z njihovimi idejami. Dodali so še svojo sladico – Rajsko ptico, ki bi kot simbol Bleda lahko zaživela kot že znana kremna rezina. Za turiste (zlasti so se osredotočili na mlade družine) so oblikovali tudi Blejkovo eko pot, na katero bi se podali peš ali s kolesi.

Na OŠ Marije Vere Kamnik so mladi pripravili nalogo z naslovom Trniči z Velike planine. »Trniči so v bistvu kulturna dediščina. Iz skute so jih izdelovali pastirji, nato so jih okrasili z lesenimi žigi in jih posušili. Podarjali so jih svojim dekletom, ko so prišli s planine. V nalogi ponujamo dneve trničev na Veliki planini, kjer bi obiskovalci poskusili dobrote, kot so mleko in žganci, in se udeležijo delavnice izdelovanja trničev,« je strnila mentorica Polona Kancilija. Precej dobrot pa so obiskovalci že v četrtek lahko poskusili tudi na tržnici kamniške šole: kislo mleko, skuto, sir, ajdove žgance z ocvirki, koruzne žgance …

Učenci iz Gornjega Grada pa so se pod mentorstvom Slavice Suhovršnik in Bojane Zupanc spoznavali jedi iz prosa. V nalogi z naslovom Od prosa do luknje so se še posebej posvetili nekdaj uveljavljeni jedi luknja, ki so jo pripravljali iz prosene kaše.