Kako so v Planini pod Golico včasih živeli

Sedemnajst domačinov je sodelovalo pri pisanju knjižice o življenju v Planini pod Golico nekoč.

»Pri nas doma se je reklo pri Primožu. Bilo je deset otrok. Mama je že kot devetletna punčka ostala sama s šestimi brati in štirimi sestrami. Sama je skrbela zanje, in ko sem se rodila še jaz, se z očetom nista mogla niti poročiti…« Takole začenja svojo pripoved z naslovom Spomini na mlada leta v Rovtah Bernarda Grilc, ena od sedemnajstih domačink in domačinov, ki so sodelovali pri pripravi knjižnice z naslovom Kako so v Planini pod Golico včasih živeli. Knjižica je nastala v sodelovanju Občine Jesenice, Občinske knjižnice Jesenice, Ljudske univerze Jesenice, Gornjesavskega muzeja Jesenice in Turističnega društva Golica. V knjižici so domačini odprli skrinje spominov in predale, polne starih fotografij, ter sestavili neprecenljivo zgodbo o življenju v Planini pod Golico nekoč. Kot je dejala Darja Jakopič, ki je vodila predstavitev knjižice v avli Kina Železar, spomini segajo daleč nazaj, v čase njihovih staršev in starih staršev. Nekateri domačini so zgodbe napisali sami, drugim sta pri zapisovanju pomagali Zdenka Torkar Tahir in Nataša Kokošinek. Tako so nastali zapisi spominov o rudarjih v Savskih jamah, o prednikih, življenju nekoč, o posameznih družinah, razvoju smučanja, običajih in druženjih ter številne duhovite anekdote in pripovedi o starih časih. »Nismo živeli razkošno in nismo se pehali samo za denarjem. Znali smo se veseliti na drugačen način, potrpeti in ceniti majhne stvari …,« med drugim piše Franci Smolej. »Samo pol stoletja je preteklo, a življenje se je spremenilo. Tudi mi smo se spremenili, vendar poskušajmo uživati vsaj v spominih.«

To je že šesta knjižica, ki je nastala v sodelovanju treh jeseniških ustanov – muzeja, knjižnice in ljudske univerze, kot so obljubili, pa nikakor ne zadnja.