Ni vsaka punca za ta šport

Smučarka prostega sloga Saša Farič se po pravkar končani sezoni, v kateri je osvojila skupno drugo mesto v disciplini smučarskega krosa, že pripravlja na nove uspehe.

Radomlje – Triindvajsetletna Radomljanka se na smučeh kot riba v vodi počuti že od petega leta. »V osnovni šoli sem resneje začela trenirati alpsko smučanje in tako je bilo vse do šestnajstega leta, ko sem smuči za pol leta postavila v kot. Nato je do mene prišel »Vrho« in me zvabil v vrste smučarjev free stylea, kjer sem zdaj zaključila že peto sezono v svetovnem pokalu in neizmerno uživam,« je začetke v tem razmeroma mladem in v Sloveniji manj znanem, predvsem pa v primerjavi z alpskim smučanjem zapostavljenim športom in sodelovanjem s trenerjem Primožem Vrhovnikom predstavila Saša Farič.

Rada tekmuje v Ameriki

Za njo je odlična sezona, v kateri je nanizala eno prvo, dve drugi, po eno četrto, peto in šesto ter dve deseti mesti, in skupno osvojila drugo mesto, kar doslej v tem športu ni uspelo še nobenemu Slovencu. »Seveda se odlično počutim po teh rezultatih, čeprav nekako kar ne dojemam. Preprosto v tem uživam in me niti deseto mesto ne spravi v slabo voljo, seveda pa si na vsaki tekmi želim kolajne,« pravi Saša, ki je med sezono odlično nastopala tudi onkraj »luže«, kjer so smučarji prostega sloga neprimerno bolj spoštovani. »Druga sem bila na Jeep Touru in peta na X-Games, ki so za nas, ekstremne športnike, kar nekakšne olimpijske igre. V Ameriki si naše tekme ogleda ogromno ljudi, zato tam res rada tekmujem. Tudi medijsko je naš šport čez mejo bolj pokrit, zato me v tujini že bolj poznajo kot doma,« pojasnjuje simpatična Saša, ki največ zaslug za letošnje uspehe pripisuje svojemu kondicijskemu trenerju Tadeju Černušu.

Ključ do uspehov je v trdem treningu, predvsem pa v veselju, ki ga doživlja ob tem. »Nekaj rezerve imam še pri startu, precej pa tudi v glavi, a če je športnik dobro fizično pripravljen, tudi glava dela drugače,« je prepričana Saša.

Poguma ji ne manjka

V smučarskem krosu tekmovalke na kvalifikacijah najprej vozijo na čas, šestnajst najboljših pa se nato pomeri v skupinah, kjer po štiri hkrati vozijo na izpadanje. »Ta šport preprosto ni za vsako punco. Ne gre le za progo, tu so grbine, dvignjeni zavoji in seveda skoki, pri katerih nas ponese tudi po več kot 30 metrov. Na nogah imamo po štiri nože, kakor rada rečem, saj imamo zelo nabrušene robnike. Kar nekaj poguma je potrebnega za vse skupaj, pred skokom se preprosto ne smeš ustrašiti, pa bo vse v redu,« še pravi Saša, ki je imela tudi že nekaj poškodb. »Predvsem hrbet, rame in kolena so na udaru, a ko prideš na sneg, pozabiš na slabe stvari,« dodaja Faričeva, ki je skupaj s trenerjem z mislimi že pri prihodnji sezoni, predvsem pa na olimpijskih igrah, kjer si želi eno od kolajn.