Kazni v prometu bodo občutno višje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / / 06:00

Državni zbor je v sredo sprejel novelo zakona o cestnem prometu, po kateri se bodo bistveno povečale kazni za najhujše kršitve.

Ljubljana - Ne mine dan, da ne bi poslušali o hudih prometnih nesrečah. Ravno v tednu, ko so poslanci sprejemali novelo zakona o cestnem prometu, se je v Kranju zgodila huda prometna nesreča s tremi smrtnimi žrtvami. Pod vtisom hude nesreče bi bili pripravljeni pritrditi, da so višje kazni potrebne in da je to tudi eden od načinov, kako udeležence v prometu strezniti in jih pripraviti do večje odgovornosti. Cilj zakonske novele je ravno zmanjšati število najhujših prometnih nesreč, je poslancem, ki so v sredo odločali o zakonu, pojasnil prometni minister Radovan Žerjav. Tako občutno povečuje globe za najhujše kršitve, tudi do dvesto odstotkov, nekatere kazni bodo znašale tudi tisoč evrov. Bistveno se povečujejo tako kazenske točke kot globe za prekrške v primerih prekoračitve hitrosti, nevarnega prehitevanja, vožnje v nasprotno smer na avtocestah, vožnje pod vplivom alkohola. Poglejmo nekaj podrobnosti: vozniki, ki bodo prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost v naselju za več 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj tisoč evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil.

Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja. V primeru, da ne bodo pripeti z varnostnim pasom, bo kazen po novem znašala 120 evrov, prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Po novem bodo kaznovani tudi pešci, ki ne bodo upoštevali rdeče luči na semaforju. Novela uvaja tudi možnost pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem alkohola. Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila. Takšna sankcija bi doletela kršitelja, ki je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo.

Po dolgi razpravi v državnem zboru je za novelo glasovalo 39 poslancev, 26 pa jih je bilo proti. Medtem ko v koaliciji verjamejo, da lahko visoke kazni spametujejo tiste, ki so odgovorni za najhujše tragedije na naših cestah, pa v opoziciji menijo, da zgolj povišanje kazni ne bo izboljšalo stanja v prometu, za to bi morali več vlagati v izboljšanje cestne infrastrukture ter v preventivo in vzgojo voznikov. Podobnega mnenja so bili tudi nekateri poslanci NSi. Kultura udeležencev v prometu je pri nas še vedno na nizki ravni. Minister Radovan Žerjav je navedel Francijo kot zgleden primer izboljšanja prometne varnosti po sprejetju večjih kazni (in posodobljenju radarjev za merjenje hitrosti). Na ta način jim je uspelo število mrtvih v prometu zmanjšati za 35 odstotkov. Omenil je tudi prejšnje povečanje kazni v Sloveniji v letu 2004, ko se je število smrti v prometu zmanjšalo z 253 na 229. Poleg tega so v opoziciji opozorili tudi na neprimerljivost kazni s socialnim položajem slovenskega prebivalstva, češ da najvišje kazni večkrat presegajo povprečno slovensko plačo ali pokojnino. »Zakon ni dovolj premišljen, uvaja kazni, ki so za povprečnega državljana dosti previsoke in se ne ujemajo s povprečnim gmotnim stanjem slovenskega državljana,« je enega od pomislekov opozicije zoper novelo zakona izrekla poslanka SD Darja Lavtižar Bebler, ki meni tudi, da ima takšen zakon samo represivno in ne preventivne vloge.